Lice zavzema največji del obraza in je pogosto mesto nastanka pridobljenih mehkotkivnih sprememb. Najpogostejši vzroki so poškodbe in kožni malignomi. Slednje je potrebno izrezati z varnostnim robom, ...kar ima za posledico velike tkivne vrzeli. Za kritje take vrzeli na licu primarni šiv rane ni mogoč, zato moramo razmisliti o načinu rekonstrukcije z VY, cervikofacialnim ali submentalnim režnjem. Cervikofacialni reženj smo uporabili za kritje vrzeli vzdolž celotne nazolabialne gube v 1. estetski podenoti lica, VY reženj za kritje velike vrzeli superomedialnega dela te podenote, submentalni pa za kritje velike vrzeli v 2. estetski podenoti. Prispevek temeljito opisuje njihove značilnosti, tehnike priprave in klinične primere. Za boljše razumevanje opiše tudi estetske podenote, kožne linije in del anatomije obraza.
Če se pri bolniku, ki je bil operiran zaradi raka debelega črevesa in danke (RDČD), na novo pojavi tumor v jetrih, je mogoče že na podlagi tega sklepati, da gre za zasevek. Še več, diagnozo je mogoče ...z 99 % verjetnostjo potrditi na podlagi slikovnih in biokemičnih preiskav. Kljub temu nekateri vztrajajo, da je za potrditev diagnoze potrebna perkutana tankoigelna biopsija (PTB). Nepotrebnost in nevarnost tega postopka pri resektabilnih jetrnih zasevkih RDČD bomo poskušali utemeljiti s pregledom literature in analizo naše serije bolnikov.
Pri polovici bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se lahko pojavijo zasevki v jetrih. Multidisciplinarna obravnava predstavlja temelj uspešnega zdravljenja, resekcija jeter pa je edina ...potencialno kurativna oblika terapije. Kljub uspešni operaciji pa se lahko jetrni zasevki kasneje ponovijo. Tudi v takšnem primeru je smiselno znova začeti zdravljenje, ki zajema kombinacijo kemoterapije, tarčnih zdravil in načrtovanja ponovnih jetrnih resekcij. Nekateri bolniki živijo brez ponovitve obolenja več let po začetku zdravljenja.
Summarizing a decade of scientific advance and therapeutic innovation, Renal Tumor offers all physicians treating kidney cancer, as well as researchers, updated information concerning the ...epidemiology, biology, and treatment of renal cell carcinoma.Contributors to this book are from all over the world and are experts in their individual fields. They have provided reviews about current knowledge in the management of both localized and metastatic renal cell carcinoma, as well as the latest developments in molecular genetics, imaging, and immune dysfunction associated with the diseases. Further special attention is paid to the biology of selected target molecules and various agents that inhibit these targets, including full chapters devoted to pharmaceutical drugs that selectively inhibit receptor tyrosine kinases, such as sunitinib and axitinib. Readers such as urological physicians, researchers, and kidney cancer patients are potential beneficiaries of this book.
Izhodišča: Pri bolnikih z jetrnimi metastazami (JM) pri kolorektalnem raku (KRR) le kirurško zdravljenje, sedaj pogosto kombinirano z drugimi načini zdravljenja, nudi možnost dolgotrajnejšega ...preživetja ali pa celo upanje na ozdravitev. Namen raziskave je prikaz možnosti multimodalnega načina zdravljenja in ocenitev rezultatov takšnega zdravljenja JM pri KRR pri naših bolnikih. Metode: V obdobju od 1. julija 1997 do 31. decembra 2011 je bilo opravljenih 377 jetrnih operacij pri 281 bolnikih z metastazami KRR (178 moški, 103 ženske; povprečna starost 63,3 leta; razpon 27 do 85 let). Rezultati: Od skupno 377 operacij zaradi JM KRR je bila 324-krat opravljena resekcija jeter, od tega pri 28 bolnikih kombinirana z RFA. 235 (79,4 %) je bilo R0 resekcij, 54 (18,2 %) je bilo R1 in 7 (2,4 %) R2 resekcij. Skupno 53 posegi so bile RFA JM. Pri 113 bolnikih so bile JM ugotovljene sinhrono ob ugotovitvi KRR, pri 168 pa je šlo za metahrone JM. 145 bolnikov je imelo unilobarne, 136 pa bilobarne metastaze. Povprečno je bilo 2,9 jetrnih metastaz, povprečna velikost metastaz pa je bila 4,3 cm. Pri 46 bolnikih je bilo obolenje prisotno tudi zunaj jeter. 131 bolnikov je pred jetrno operacijo prejemalo neoadjuvantno kemoterapijo. 16-krat je bila za povečanje preostanka jeter opravljena portalna embolizacija, 10-krat pa ligatura desne veje vene porte. Simultana resekcija jeter je bila narejena pri 41 bolnikih. Pri prvi operaciji je bila opravljena resekcija jeter pri 252 bolnikih. Pri 239 bolnikih je bila narejena samo resekcija jeter, pri 23 bolnikih pa je bila resekcija kombinirana še z radiofrekventno ablacijo JM (RFA). Od 239 resekcij JM brez dodatne RFA je bilo 198 (83 %) resekcij R0, 36 (15 %) R1, 5 (2 %) pa R2 resekcij. Pri 29 bolnikih je bila narejena samo RFA JM (20-krat odprta RFA, 9-krat perkutana RFA). Zaradi ponovitve obolenja smo operirali 73 bolnikov, pri katerih smo opravili 96 posegov (1 do 6 na bolnika). Upoštevajoč vse opravljene operacije (377) je bila skupna pooperacijska obolevnost 25,5 %, 30-dnevna umrljivost pa je bila 1,9 %. Pričakovano 5-letno preživetje pri bolnikih z R0 resekcijo JM in brez zunaj jetrnega obolenja je bilo 38,3 % (mediano preživetje: 43 mesecev). Zaključki: Resekcije jeter so varne (morbiditeta: 25,5 %; 30 mortaliteta: 1,9 pri R0 resekcijah), glede na pričakovano dolgoročno preživetje (5-letno 38,3 %, mediana 43 mesecev) pa trenutno predstavljajo najučinkovitejši način zdravljenja bolnikov z metastazami KRR. Poudarjen je pomen multidisciplinarnega pristopa in multimodalnega zdravljenja bolnikov z metastazami KRR ; slv - slovenski
Background. Gastrointestinal disorders account for 7-10% of all consultations in primary care. General practitioners’ management of digestive disorders in Central and Eastern European countries is ...largely unknown.
Aims. To identify and compare variations in the self-perceived responsibilities of general practitioners in the management of digestive disorders in Central and Eastern Europe.
Methods. A cross-sectional survey of a randomized sample of primary care physicians from 9 countries was conducted. An anonymous questionnaire was sent via post to primary care doctors.
Results. We received 867 responses; the response rate was 28.9%. Over 70% of respondents reported familiarity with available guidelines for gastrointestinal diseases. For uninvestigated dyspepsia in patients under 45 years, the “test and treat” strategy was twice as popular as “test and scope”. The majority (59.8%) of family physicians would refer patients with rectal bleeding without alarm symptoms to a specialist (from 7.6% of doctors in Slovenia to 85.1% of doctors in Bulgaria; p<0.001). 93.4% of respondents declared their involvement in colorectal cancer screening. In the majority of countries, responding doctors most often reported that they order fecal occult blood tests. The exceptions were Estonia and Hungary, where the majority of family physicians referred patients to a specialist (p<0.001).
Conclusions. Physicians from Central and Eastern European countries understood the need for the use of guidelines for the care of patients with gastrointestinal problems, but there is broad variation between countries in their management. Numerous efforts should be undertaken to establish and implement international standards for digestive disorders’ management in general practice.
Uvod. 7-10 % vseh posvetov v primarni zdravstveni oskrbi se nanaša na bolezni prebavil. O zdravljenju bolezni prebavil s strani splošnih zdravnikov v Srednji in Vzhodni Evropi ni na razpolago veliko podatkov.
Cilji. Ugotoviti in primerjati razlike v samozaznani odgovornosti splošnih zdravnikov pri zdravljenju bolezni prebavil v Srednji in Vzhodni Evropi.
Metode. Naredili smo presečne ankete na randomiziranem vzorcu splošnih zdravnikov v primarni zdravstveni oskrbi iz devetih držav. Po pošti smo zdravnikom v primarni zdravstveni oskrbi poslali anonimni vprašalnik.
Rezultati. Prejeli smo 867 odgovorov, stopnja odzivnosti je bila 28,9 %. Več kot 70 % anketirancev je v odgovorih navedlo, da so seznanjeni z razpoložljivimi smernicami za bolezni prebavil. Za neraziskano dispepsijo pri bolnikih, mlajših od 45 let, je bila dvakrat bolj priljubljena strategija »testiranja in zdravljenja« kot pa strategija »testiranja in gastroskopije«. Večina (59,8 %) zdravnikov v primarni zdravstveni oskrbi bi bolnike z rektalnimi krvavitvami brez znakov alarma napotila k specialistu (od 7,6 % zdravnikov v Sloveniji do 85,1 % zdravnikov v Bolgariji; p<0.001). 93,4 % anketirancev je potrdilo svojo udeležbo pri presejalnih pregledih za odkrivanje raka debelega črevesa in danke. V večini držav so zdravniki najpogosteje poročali, da naročajo testiranje za odkrivanje prikritih krvavitev v blatu. Izjema pri tem sta bili Estonija in Madžarska, kjer večina zdravnikov v primarni zdravstveni oskrbi napoti paciente k specialistu (p<0.001).
Zaključki. Zdravniki iz Srednje in Zahodne Evrope razumejo potrebo po uporabi smernic za nego bolnikov z boleznimi prebavil, vendar pa je pri obravnavi veliko razlik med posameznimi državami. Treba si je prizadevati in sprejeti ukrepe za vzpostavitev in izvajanje mednarodnih standardov za obravnavo bolezni prebavil v splošni praksi.
PDF
