Extended description:
Na Ljubnem ob Savinji so danes imeli svojevrsten praznik. Po enoletnem trdem delu so odprli novo prenovljeno 90-metrsko skakalnico. Do konca leta bo v celoti osvetljena in ...prevlečena s plastično maso, tako da bo to ena največjih plastičnih skakalnic v Sloveniji. Na vrh zaletišča pa bo možno priti s sedežnico.
Information:
Ljubno ob Savinji: the opening of the renovated ski jumping hill facility.
Original language summary:
Ljubno ob Savinji: otvoritev prenovljene skakalnice.
Extended description:
Information:
Planica: preparations at a ski jumping hill: compressing the snow. A statement by Janko Dernič, the tramplers' leader. Ski jumpers preparing their skis, a training ...session.
Original language summary:
Planica: priprava skakalnice za tekmo, teptanje, izjava Janko Dernič, vodja teptalcev, priprava smuči, trening.
Extended description:
Med najbolj obremenjene mostove v Sloveniji sodi prav gotovo most preko Drave V Mariboru. Taka gneča je na njem vsak dan, malo po drugi uri, ko utihnejo stroji in se zapro ...uradi. Že dalj časa so v teku dela pri gradnji novega mostu preko Drave, ki bo dograjen že letošnje leto. Most gradi mariborsko gradbeno podjetje Tehnogradnje, ki je menda edino podjetje v Sloveniji, ki zaposluje tudi tri poklicne potapljače. Njihova glavna delovišča so bila po vrsti vse dravske elektrarne, pri mostu pa so sodelovali le pri postavljanju obeh nosilcev, ki segata v globino osmih metrov in sta bila pred kratkim dograjena. Delo v umazani, deroči vodi seveda ni prijetno, še manj pa lahko, zato traja potapljačev delovnik le 6 ur. Ker so potapljaška dela pri mostu zdaj končana, bodo spet odšli na gradbišča novih hidroelektrarn širom po državi.
Maribor - divers in diving suits helping with the construction of a new bridge over the Drava River.
Original language summary:
Maribor - potapljači s skafandri pomagajo pri gradnji novega mosta čez reko Dravo.
Extended description:
Med najbolj obremenjene mostove v Sloveniji sodi prav gotovo most preko Drave V Mariboru. Taka gneča je na njem vsak dan, malo po drugi uri, ko utihnejo stroji in se zapro uradi. Že dalj časa so v teku dela pri gradnji novega mostu preko Drave, ki bo dograjen že letošnje leto. Most gradi mariborsko gradbeno podjetje Tehnogradnje, ki je menda edino podjetje v Sloveniji, ki zaposluje tudi tri poklicne potapljače. Njihova glavna delovišča so bila po vrsti vse dravske elektrarne, pri mostu pa so sodelovali le pri postavljanju obeh nosilcev, ki segata v globino osmih metrov in sta bila pred kratkim dograjena. Delo v umazani, deroči vodi seveda ni prijetno, še manj pa lahko, zato traja potapljačev delovnik le 6 ur. Ker so potapljaška dela pri mostu zdaj končana, bodo spet odšli na gradbišča novih hidroelektrarn širom po državi.
Extended description:
Skoraj da smo že obupali nad letošnjim poletjem. Koledar je že zdavnaj pokazal vroče dni, termometer pa se ni in ni hotel dvigniti nad 16 stopinj Celzija. Kopališča so samevala, ...bregovi rek so bili pusti in prazni. Potem pa je le posijalo tako težko pričakovano vroče junijsko sonce. Ljudje so poiskali v omarah kopalne obleke in se trumoma odpravili na kopališča, na bregove rek in na morje. Kopališče Kolezijo v Ljubljani je te dni obiskalo okrog 6000 kopalcev, željnih sonca, vode in rjave barve. Število obiskovalcev na Iliriji pa je bilo še precej večje. Saj ni čudno – Ljubljana premore le dve kopališči, ljudi pa, ki bi se radi ob vročem dnevu osvežili, pa je toliko… Marsikdo se bo ustrašil gneče na Iliriji in Koleziji, pa ga bo zamikalo kam ven iz Ljubljane – recimo na Soro. Sveži zrak, prijetno dišeči travnati breg in čista voda so prav vabljiva, ko se termometer dvigne nad 20 stopinj Celzija. Ob nedeljah in praznikih bodo vozili na Soro posebni avtobusi; tako bodo kopališča na Sori dosegljiva prav vsem.
Kako pa je kaj s kopalno sezono ob morski obali? Po zastoju zaradi deževja se je ob morju začela prava sezona veselja na plažah. V Portorožu so gostje v nekaj dneh docela napolnili vse hotele in tudi del razpoložljivih privatnih sob. Trenutno je tu nad 900 gostov, v večini Nemcev, Avstrijcev in Švedov. Domačih gostov v hotelih skoraj ni, ker so cene za penzion precej »slane«, pa čeprav imajo domači gostje 20% popusta. Kopalci se največ zadržujejo na dolgi portoroški plaži, ki so jo zadnja leta lepo uredili.
Tudi Celjani, so letos dokaj pozno prišli na svoj račun. Ljudsko kopališče je že precej časa odprto, vendar je zaradi slabega vremena samevalo. Zdaj ko so le nastopili vroči dnevi, pa so se Celjani v velikem številu odpravili na kopališča, pa tudi na Savinjo. Precej kopalcev je na rekreacijskem centru pod Petričkom, ki so ga lani uredili. Prav prijetno je preživeti vroče popoldne ob reki ali pa se odpraviti s čolnom na kratko vožnjo vzdolž bregov.
Vsem kopalcem želimo v letošnjem poletju čim več sonca in lepih dni.
Extended description:
Skoraj da smo že obupali nad letošnjim poletjem. Koledar je že zdavnaj pokazal vroče dni, termometer pa se ni in ni hotel dvigniti nad 16 stopinj Celzija. Kopališča so samevala, bregovi rek so bili pusti in prazni. Potem pa je le posijalo tako težko pričakovano vroče junijsko sonce. Ljudje so poiskali v omarah kopalne obleke in se trumoma odpravili na kopališča, na bregove rek in na morje. Kopališče Kolezijo v Ljubljani je te dni obiskalo okrog 6000 kopalcev, željnih sonca, vode in rjave barve. Število obiskovalcev na Iliriji pa je bilo še precej večje. Saj ni čudno – Ljubljana premore le dve kopališči, ljudi pa, ki bi se radi ob vročem dnevu osvežili, pa je toliko… Marsikdo se bo ustrašil gneče na Iliriji in Koleziji, pa ga bo zamikalo kam ven iz Ljubljane – recimo na Soro. Sveži zrak, prijetno dišeči travnati breg in čista voda so prav vabljiva, ko se termometer dvigne nad 20 stopinj Celzija. Ob nedeljah in praznikih bodo vozili na Soro posebni avtobusi; tako bodo kopališča na Sori dosegljiva prav vsem.
Kako pa je kaj s kopalno sezono ob morski obali? Po zastoju zaradi deževja se je ob morju začela prava sezona veselja na plažah. V Portorožu so gostje v nekaj dneh docela napolnili vse hotele in tudi del razpoložljivih privatnih sob. Trenutno je tu nad 900 gostov, v večini Nemcev, Avstrijcev in Švedov. Domačih gostov v hotelih skoraj ni, ker so cene za penzion precej »slane«, pa čeprav imajo domači gostje 20% popusta. Kopalci se največ zadržujejo na dolgi portoroški plaži, ki so jo zadnja leta lepo uredili.
Tudi Celjani, so letos dokaj pozno prišli na svoj račun. Ljudsko kopališče je že precej časa odprto, vendar je zaradi slabega vremena samevalo. Zdaj ko so le nastopili vroči dnevi, pa so se Celjani v velikem številu odpravili na kopališča, pa tudi na Savinjo. Precej kopalcev je na rekreacijskem centru pod Petričkom, ki so ga lani uredili. Prav prijetno je preživeti vroče popoldne ob reki ali pa se odpraviti s čolnom na kratko vožnjo vzdolž bregov.
Vsem kopalcem želimo v letošnjem poletju čim več sonca in lepih dni.
Summer heat and refreshments at Slovene swimming pool complexes.
Original language summary:
Poletna vročina in osvežitev v slovenskih kopališčih.
Rad, na temelju pripovijetke Emilijan Lazarević, autora Josipa Kozarca, propitkuje međusoban odnos između autoriteta u kontekstu patrijarhalne obiteljske zajednice i procesa formiranja sebstva. ...Obitelj u patrijarhatu imat će osobitu strukturu i regule, koje pojedinci trebaju usvojiti kako bi se formirali poželjni oblici ponašanja, s ciljem očuvanja zatvorenoga poretka. U pogledu toga relevantna je degradirana uloga ženskosti, pa se analiza referira i na rodnu problematiku unutar devetnaestostoljetnih društvenih normi. Princip odgoja ovdje postaje okosnicom rada jer je ovisan o položaju obitelji Lazarević u odnosu
na ostale i težeće društvene skupine. Također, propitkuje se i problematika narcizma i to u kontekstu velebnoga sebstva i idealizirane roditeljske slike, što potječe od objekata sebstva odnosno roditelja i to u prededipskoj i edipskoj fazi razvoja ličnosti.
Projektom Biospeleološka istraživanja i inventarizacija faune u speleološkim
objektima Nacionalnog parka Sjeverni Velebit u suradnji Javne ustanove "Nacionalni
park Sjeverni Velebit" i Hrvatskog ...biospeleološkog društva, biospeleološki je istraženo 5
speleoloških objekata: Jama pod Budinom kosicom, Jama u kuku, Sniježnica u Medvjeđoj
dolini, Špilja u Štirovači i Terca. U svakom je objektu sakupljana fauna, mjereni su
mikroklimatski parametri te su fotodokumentirani ulaz, unutrašnjost objekta i fauna.
Detaljno su taksonomski obrađene skupine pauka (Araneae), jednakonožnih rakova
(Isopoda), striga (Chilopoda), dvojenoga (Diplopoda), skokuna (Collembola) i kornjaša
(Coleoptera). Rezultati ovog istraživanja značajno su doprinijeli poznavanju podzemne
faune Parka te su naglasili važnost i potrebu sustavne inventarizacije podzemne faune
speleoloških objekata.
Analiza preventivnih aktivnosti u turističkoj sezoni
Rad na temu Analiza preventivnih aktivnosti u turističkoj sezoni temelji se na operativno-preventivnom radu policijskih službenika Odjela ...prevencije na području Policijske uprave istarske te uočavanja trenutačnog stanja i kvalitete poduzimanja sveukupnih mjera zaštite i štićenja turističkih objekata.
Cilj je bio da se praćenjem stanja i pojavnih oblika kaznenih djela na terenu, razgovorom s odgovornim osobama turističkih objekata i odgovornim osobama unutarnjih čuvarskih službi i zaštitarskih tvrtki koje neposredno štite objekte, neposrednim obilaskom objekata i vizualnim pregledom poduzimanja mjera zaštite - usklade preventivne mjere i aktivnosti koje poduzima policija.
Za potrebe provedbe aktivnosti na terenu donesen je Plan rada te su kroz osam točaka postavljene zadaće koje su se odnosile na utvrđivanje stanja otvorenih objekata smještaja u smislu popunjenosti, poduzimanja mjera zaštite, organizaciju unutarnjih i vanjskih čuvarskih/zaštitarskih službi, način poduzimanja preventivnih aktivnosti; te edukaciju i poticanje samozaštitnog ponašanja među gostima, kao i poticanje komunikacije s policijom, te naposljetku prikupljanje operativnih informacija koje bi pridonijele rješavanju kaznenih djela.
Operativno-preventivni rad rezultirao je izradom SWOT i TOWS analize te je sigurnost objekata sagledana kroz snage, slabosti, prilike i prijetnje, dok su vanjske prilike i prijetnje suprotstavljene unutarnjim snagama i slabostima da bi se kao rezultat dobila četiri skupa alternativnih strategija.
Naposljetku, rad donosi preporuke za daljnji rad turističkim kućama te smjernice za rad policijskih službenika, kojima su dostavljene na teren.
The book is a typological study of grammatical roles, such as agent, patient, beneficiary, and of grammatical relations, such as subject (direct) and indirect object. In addition it is concerned with ...the devices, such as the passive, that alter the identities in such roles and relations. Its objective is to suggest a consistent and reasonably simple overall framework within which grammatical issues, particularly in different languages, may be illustrated and discussed. The book's focus is not on theoretical discussion, but on similarities and differences between languages and does not assume identical or universal features across languages. The introductory chapter defines key terminology and describes the book's general approach. Subsequent chapters address these topics in some detail: roles and relations; accusative, ergative, and agentive systems; syntactic relation; passive; antipassive; topic and inverse systems; and causatives. A glossary, reference and citation index, index to languages cited, and subject index are appended. (MSE)
Rad opisuje rezultate istraživanja novo nastajućih Web3D tehnologija koje omogućuju interaktivni prikaz trodimenzionalnih sadržaja na web stranicama. Analizirane i opisane Web3D tehnologije i alati ...podijeljeni su u dvije skupine. Prvu čine alati za pregledavanje i opis 3D objekata, a drugu alati i tehnologije za stvaranje i prikaz 3D scena. U radu su opisane razlike među pojedinim alatima s obzirom na njihovu namjenu, funkcionalnost, strukturu i zahtijevano predznanje, te njihove sadašnje mogućnosti i ograničenja u odnosu na primjenu u arhitekturi.
Objekti i metafore marki polaze od potrošačeve percepcije. Marka je perceptivna tvorevina koja svoje počelo ima u materijalizaciji, ali reflektira se unutar percepcije potrošača pa je podložna ...neuromarketinškim zakonitostima. Individualne komponente marke kulminiraju unutar potrošačeve svijesti, a proces kreiranja marke svojstven je stvaranju različitosti. Budući da je marka socijalnom valdacijom vezana uz identifikaciju potrošača, može se promatrati kroz kontekst meta marketinga. Za razliku od psihofizičkih odrednica i bihevioralnog pristupa, neuromarketing, a samim time i neuroekonomija, naglašavaju limbički koncept. Potrošači mijenjaju svoj stav zbog socijalne interakcije i mogu ga transformirati nakon što percipiraju marku. Prema Fishbeinovom višeosobinskom modelu osnovna premisa polazi od hipoteze kako vrednovanja istaknutih uvjerenja uzrokuju stavove u cjelini. Afekti kao i kognicija potječu od neovisnih, ali povezanih sustava. Oba sustava su zapravo adaptivna i “odgovaraju“ na potrošačeve podražaje. Sukladno neuroekonomskim pokazateljima, prilikom donošenja odluke o kupovini marke unutar mozga postoje tri međuzavisne korelacije: unutarnji red potrošača, vanjski red socijalno ekonomske razmjene i tržišni poredak. Pojavom metafora subjektiviteta, odnosno koncepta iracionalnog naspram racionalnog potrošača, nagoviješta se fenomen “crne kutije“ koji otvara mjesto limbičkom konceptu.
PDF
