Grobišče Zvonimirovo-Veliko polje v srednji Podravini blizu Virovitice je edino sistematično raziskano grobišče latenske kulture v severni Hrvaški. Na osnovi najdb ga lahko datiramo v fazo LT C2. ...Poleg bojevniških grobov izstopajo pokopi žensk z značilno nošo in nakitom ter pridano hrano. V tem prispevku sta obravnavana ženska grobova LT 90 in LT 91 s posebnimi predmeti vsakdanje rabe, kot so železni noži, keramična vretenca in železne šivanke, ki kažejo na ženska opravila v gospodinjstvu. Izjemna najdba v grobu LT 91 je še železna igla z živalsko glavico. Podobna je bila odkrita na grobišču Kapiteljska njiva v Novem mestu, v prav tako v ženskem grobu, ki je datiran v LT C1. Železne in bronaste igle s povešeno glavico in gladkim ali tordiranim vratom so bile najdene na območju srednje in vzhodne Evrope v poznolatenskih naseljih. Konec 2. st. pr. n. št. se podobne igle pojavljajo tudi na grobiščih ob Baltiku. Prav tako so znane iz rimske dobe, predvsem iz naselij, redkeje iz ženskih grobov ter izjemoma iz moških. Iglo iz Zvonimirova, najdeno skupaj s keramičnim vretencem v groba LT 91, lahko povezujemo s predenjem oz. pripravo niti za tkanje in jo interpretiramo kot kavelj vretena. S pripravo preje in izdelavo oblačil povezani pridatki v ženskih grobovih v Zvonimirovem so značilni za določen spol in starost, na simbolni ravni pa prikazujejo različne vloge žensk v družini in skupnosti.
This article contradicts Slovenian public opinion that asserts there is no tradition of second-hand clothes stores in Slovenia. It briefly demonstrates that second-hand retail clothing has a long ...history in the country that was interrupted for a few decades following the 1960s. In addition, the article reflects upon the question of why “socialist mentality” or more precisely, a “specifically Slovenian socialist mentality” is publicly perceived as the main reason for the contemporary lack of such a retail sector. According to the author, it is not unimportant that such mentality is most often ascribed to marginal and lower social strata who supposedly link second-hand clothes with poverty, thus sustaining their premodern (“socialist”) notions. However, public perceptions of the modernization process can only primarily hide contemporary social differences.
S premišljenimi medsebojnimi porokami so člani goriških plemiških družin utrjevali družbeni položaj rodbin in povečevali premoženje. Na sliki je Marija Jožefa grofica Attems, hči Friderika grofa ...Lantierija.
Vse do danes je ostal kroj telovnikov v osnovi enak. Spremembe so se pod vplivom modnih smernic posameznih obdobij odražale v obliki ovratnikov, žepov, gumbov ter v uporabljenem materialu in barvi. ...Tako na fotografijah Preddvorčanov in okoličanov lahko vidimo pokončne ovratnike in priležne s fazoniranim ali šal ovratnikom. Po prvi vojni so bili pogostejši telovniki brez ovratnika, s koničastim izrezom. Zapenjanje je bilo lahko enoredno ali dvoredno. Spredaj so bili po navadi podloženi, zadnji del pa je bil izdelan iz bombažnega blaga. Na zadnjem delu je bila na dveh trakovih prišita še zaponka za uravnavanje širine. Podloženi so bili z vzorčastim (pogosto črtastim ali karirastim) ali enobarvnim bombažnim blagom, zadnji del pa je bil izdelan iz črnega klota (gladek bombažen material z lepim leskom) ali drugega temnejšega bombažnega materiala. Telovniki so segali do pasu in bili spredaj navadno nekoliko podaljšani.
Ženske so pečo na glavo polagale na različne načine, odvisno od njihovega družbenega položaja, od obdobja, v katerem so živele, od letnega časa, od tega, ali so jo nosile za pražnjo ali vsakdanjo ...priložnost ipd. »Peče so dale k lepim oblekam gor. Tete so ble na ohcet s pečo. Pa kakšen govor so naredle. So mele tut solo ples. Tete so postlo postlale. Pečo so imele prekrižano zadaj in potem zavezano na vrh glave. Je bil kt en petelinček. »Ta po figana« je bila s tako veliko rožo. Lahko je bla pa tut mejhna roža.« (Terenski zapiski, 7. 11. 2011)Peča je v 19. stoletju sodila med vsakdanje in pražnje žensko pokrivalo, v petelinčkovo vezavo – na Beli pri Preddvoru so tako zavezano pečo imenovali »ta pofigana« – pa se je razvila v okviru kostumiranja za posebne priložnosti.»Ene so mele pečo. Peče so imel bl bogat, razkošn. Mrbit jo j naša teta tut mela. Tiste, ki so se kej ukvarjale s kšnmu petjam, so jo mele. Vse ta velke kmetice so jih tut mele. Za na ohcet so dale peče. To so ble ta lepe – so jim rekl, de so ta lepe, če so pršli s pečo.« (Terenski zapiski, 7. 11. 2011)
Na zadnjem delu povišanega pasu je bil našit pašček z zaponko, ki do neke mere omogoča nastavljanje širine pasu, nad njim sta se zadnja dva dela končala v dve konici. Razporek je bil nameščen na ...sprednjem delu in se je zapenjal z gumbi in zapencem. Na hlačah sta bila navadno še dva žepa na sprednjem in eden na zadnjem delu. V bokih so bile bolj ali manj oprijeto krojene, kar sta omogočali ena ali dve gubi na sprednjem delu pod pasom (gube so lahko nadomeščali všitki). Sedalo hlač je bilo postavljeno nekoliko niže, zaradi česar so bile na zadnjici nekoliko ohlapnejše od današnjih, žepi so bili vstavljeni v stranski šiv ali vrezani pod pasom. V primerjavi z današnjimi hlačami so bile krojene višje in so segale nad kolčno višino.
Peča je žensko pokrivalo kvadratne oblike oziroma pogosteje pravokotne oblike, ki se zaradi neenakomernega krčenja blaga, do česar prihaja pri pranju, kvadratu skuša približati. Izdelana je iz belega ...lanenega blaga, kasneje pogosteje iz bombažnega. Lahko je bila neokrašena, a zaradi dragocenosti so se do danes ohranile predvsem različice, ki so okrašene z vezenino in obrobljene s čipkami. Nosile so jo ženske vseh družbenih plasti vsaj od poznega srednjega veka dalje.
PDF