Prispevek povzame razumevanje paremioloških enot v frazeologiji in predstavi vpliv teorije češkega jezikoslovca F. Čermáka v slovenskem prostoru. Prizadeva si odgovoriti na vprašanje, zakaj paremije ...sodijo v frazeologijo, in argumentira razliko med frazemskimi variantami in t. i. oblikami rabe oz. frazemskimi oblikami. Obstoj besednozveznih frazemov, ki nastajajo iz paremioloških enot, opazuje s sinhronega vidika, soobstajanje enih in drugih predstavlja skrajni točki, ki ju povezujejo vmesne strukturne variacije.
Uvod: Evtanazija je pojem, o katerem se mora razpravljati z vidika medicinskih, zdravstvenih in družboslovnih strok. Medicinske sestre so sestavni del zdravstvenih timov, zato je potrebno njihovo ...vključevanje v etične razprave o evtanaziji. Namen pregleda literature je predstaviti vidik evtanazije v povezavi z zdravstveno nego. Metode: Uporabljen je bil pregled literature, izveden v podatkovnih bazah COBIB.SI, CIHAHL in PubMed od 1. 11. 2020 do 1. 12. 2020. Iskanje je potekalo z uporabo ključnih besed: »evtanazija«, »zdravstvena nega«, v angleškem jeziku s kombinacijo ključnih besed: »attitudes«, »euthanasia« in »nursing«. Potek pregleda literature je prikazan z diagramom PRISMA. Kakovost virov, vključenih v končno analizo, je bila ocenjena s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultati so bili sintetizirani z uporabo tematske analize. Rezultati: Izmed 138 virov je bilo v končno analizo vključenih enaindvajsetih člankov. Medicinske sestre so navajale naklonjen, kot tudi nenaklonjen odnos ter prisotnost etičnih dilem v povezavi z evtanazijo. Naklonjen odnos medicinskih sester do evtanazije se kaže v primerih neobvladljivih bolečin, neznosnega trpljenja in neozdravljivih bolezni, nenaklonjen pa v povezavi z nekaterimi demografskimi in kulturnimi značilnostmi medicinskih sester, upoštevanjem načel sočutne oskrbe in spoštovanjem vrednosti človekovega življenja. Diskusija in zaključek: Ugotovitve raziskave prispevajo prepoznati odnos medicinskih sester do evtanazije ter nekatere etične dileme v povezavi z evtanazijo. Potrebno bi bilo izvesti podrobne preglede etičnih dilem in moralnih stisk, ki se pojavljajo v povezavi z evtanazijo in zdravstveno nego.
Glavni namen članka je prikaz postopka prepoznavanja in klasifikacije geomorfoloških oblik kopastega krasa na štirih različnih območjih v Sloveniji ter na podlagi morfometrične analize podati nove ...ugotovitve o Dinarskem kopastem krasu. Analiza je potekala s pomočjo programskega orodja ArcMap 10.4.1, kjer smo oblike prepoznali s pomočjo orodja Fill. Avtorja ugotavljata, da je kopasti kras zelo raznolik tip površja, ki se od območja do območja razlikuje. Največji vpliv na oblikovanost vrhov pripisujeta strukturnim geološkim razmeram ter globini vadozne cone.
This paper aims to demonstrate the close connection between society and politeness styles by analyzing Korean language textbooks for foreign learners published by Seoul National University Language ...Education Institute from 2000 to 2019. Changes in these textbooks indicate a dynamic interplay between society and language. The study reveals notable shifts in politeness styles, particularly the near-complete replacement of the formal hasipsioche with the polite informal style haeyoche. This paper seeks to connect the observed changes in textbooks and shifts in Korean culture and society. The paper offers a brief introduction to Korean history, society, and culture, highlighting their relevance to the Korean language in general and specifically to Korean in a second language education.
V članku skušam pojasniti nekatere nepravilne tvorbe rodilnika ednine in množine v arhaični latinščini. V nasprotju s prevladujočim mnenjem predlagam razlago, po kateri oblike na *-us, ki se najdejo ...v vlogi omenjenih sklonov, nadaljujejo stari rodilnik dvojine na -ūs (< *-ous). Slednji je ohranjen v stalnih frazah, pa tudi v besedilih religiozne in pravne narave; primer je pro aede Castorus (CIL I2 582) »pred svetiščem Kastorjev«. Tudi za nepravilni rodilnik množine kot boverum »volov« (Cato, Agr. 62; Varro, Ling. 8.74) predlagam podobno razlago, in sicer da izhaja iz umikajočih se dvojinskih oblik, pri čemer je novi rodilnik množine na -ērum nastal z dodajanjem množinske končnice na starinsko obliko imenovalnika in tožilnika dvojine; prim. *bovē im./tož. dv. »vola«, rod. mn. bovērum »volov« (prvotno »dveh volov«).
Zanimanje za ocenjevanje znanja se je v zadnjih desetletjih povečalo, tako na področju terciarnega izobraževanja kot na področju tujih jezikov stroke. V teoretičnem delu smo osvetlili razloge za ta ...premik in opozorili na ključne teme, ki zanimajo raziskovalce na omenjenem področju. Z raziskavo smo opravili posnetek stanja pri ocenjevanju znanja tujega jezika stroke na visokošolskih ustanovah v Sloveniji. Rezultati potrjujejo osrednjo vlogo učitelja tujega jezika stroke pri vseh opravilih, ki zadevajo ocenjevanje znanja: odločanje o načinih, priprava testov in podelitev ocene. Praksa ocenjevanja znanja kaže na to, da učitelji v ocenjevanje znanja pozorno vključujejo teme, ki so relevantne za stroko, katere jezik predavajo, v izvedbenem delu pa sledijo trendom v pedagoški stroki, kar se odraža v uporabi različnih oblik ocenjevanja. Kljub temu, da se jim zdi primerno, da sami odločajo o ocenjevanju znanja, pa si želijo več sodelovanja in izmenjave izkušenj s kolegi.
Že vsaj od začetka nedavne recesije leta 2008 je javni prostor poln razprav o neoliberalizmu, kjer je neoliberalizem razumljen kot igra ničelne vsote med državo in ekonomijo, v kateri ekonomija (vsaj ...začasno) zmaguje, tj. kot prenos predobstoječe »družbene logike« kapitalistične ekonomije na področje javnih institucij in javne uprave, kar naj bi pomenilo vrnitev v deregulirani, liberalni kapitalizem 19. stoletja skozi procese množičnega razlaščanja in privatizacij, iracionalnega razraščanja finančne sfere in širitve neoliberalne ekonomske ideologije. Teza tega članka je nasprotna: neoliberalizem spremeni delovanje – tako delovanje države kot ekonomije in je nov, in ne povratniški socioekonomski in politični proces. V članku se ukvarjamo predvsem z ekonomsko razsežnostjo neoliberalizma (vitka produkcija, nove oblike dela in financializacija), pri čemer poskušamo zajeti tako novost kot kompleksnost neoliberalnih sprememb.
Prispevek obravnava nabor najbolj občutljivih načel v jezikovni rabi, ki jih morata uporabnik in uporabnica slovenščine razrešiti, če se želita sporazumevati v skladu z spolno občutljivo rabo jezika ...(dalje SORJ) in s tem povezanimi smernicami OZN in EU. Izhajali bomo iz sedmih dokumentov, ki so za slovenščino nastajali med 1995-2018 in ugotovili, kateri položaji se ponavljajo in jih zato ne moremo prezreti kot »markerjev« SORJ.
Avtor v tem sestavku obravnava klesarske »rokopise« nekaterih pomembnejših primorskih kamnosekov in krajevnih delavnic od vštetega 17. do 19. stoletja. Ob konkretnih primerih se posveča predvsem ...značilnostim njihove kamnoseške pisave, z njo povezane simbolike in tehnikam klesanja ter ugotavlja, kako koristne so za prepoznavanje avtorstva anonimnih kamnoseških del in stavb. Pri zidarskem in kamnoseškem mojstru Janezu Severju, ki je deloval v iz Košani v 17. stoletju, opozarja na velik pomen dveh navidezno nepomembnih podrobnosti: ločila v obliki metuljaste pike in drobnih okrasnih klinastih utorov v profilu portala. Njegovega mlajšega sodobnika Anžeta Felicijana predstavlja z nekaterimi zanj značilnimi oblikami črk, ki podkrepljujejo verodostojnost njegovih podpisov v kamnu. Prva polovica 19. stoletja je v sestavku zastopana z repentabrskim kamnoseškim stilom, ki ga najbolje predstavljata posebna oblika Jezusovega monograma IHS in oblika preklade portonov, na katerih je bil pogosto vklesan. Kot njegovi pomembni predstavniki so omenjeni kamnoseki Andrej Guštin - Dežkov s Cola, Luka Brišček - Briščkov iz Repna in Miha Guštin - Celan v Sežani. Iz druge polovice stoletja pa je deležen posebne pozornosti njegov sin Matevž Guštin - Celan v Grižah na Vrheh, ki se je na številnih svojih kamnoseških delih za domačije na Vrheh, gornjem Vipavskem in Krasu ovekovečil z izvirno obliko svetega znamenja IHS in še posebej srca v njem.
V prispevku uvodoma predstavljamo teoretska izhodišča učenja tujih jezikov v tretjem življenjskem obdobju. Ukvarjanju z jezikom v poznejših letih se priznava pomembnost, a se ta osredinja pretežno na ...nejezikovne cilje, kot sta ohranjanje kognitivnih sposobnosti in socialna vključenost. Starejši odrasli in njihovi učitelji so tako nemalokrat prepuščeni lastni iznajdljivosti pri iskanju poti do uspešnega učenja. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil ugotoviti ustreznost učnega gradiva in oblik ter metod za učenje tujega jezika v tretjem življenjskem obdobju. Raziskava je potekala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani v februarju 2015 in je vključevala 218 udeležencev1 različnih jezikovnih tečajev. Iz rezultatov raziskave izhaja, da učno gradivo, struktura učnega procesa ter učne oblike in metode niso zadosti usklajeni z zdravstvenimi omejitvami ciljne skupine ter sodobnimi andragoškimi in gerontološkimi spoznanji. Predlagani so možni ukrepi za odpravo pomanjkljivosti učnega procesa.