V slovenskih narečjih so maskulinizacije in feminizacije nevter znane v različnem obsegu. V literaturi sta pojava bolje obdelana za ednino, v tem príspevku pa želimo predstaviti pojav oziroma ostanke ...tega pojava v ledinskih imenih, ko se v množini izenačijo oblike za vse tri spole, in ga poskušamo prostorsko zamejiti. Novo gradivo iz bovškega govora obsoškega narečja in izpisi obstoječega pojav namreč v marsičem pojasnijo.
Krajevni govor Ložnice pri Žalcu spada v srednjesavinj sko narečje štajerske narečne skupine. V príspevku je predstavljeno narečno oblikoslovje samostalnikov srednjega spola v tem srednjesavinjskem ...govoru, primerjalno s knjižnim jezikom in nekaterimi drugimi okoliškimi štajerskimi govori. Tipologija samostalniških oblik je prikazana s primeri sklanjatev glede na sklanjatveni vzorec.
Prispevek obravnava drugotne ženske dvojinske glagolske oblike, ki so prehajale iz govorjene rabe v starejši knjižni jezik že od 16. stoletja dalje, z upadom v 17. in 18. in ponovnim porastom v 19. ...stoletju, ko so bile izkazane v besedilih in spet normirane v slovnicah do njihovega opusta na začetku 20. stoletja. Pregled po strokovni literaturi, slovnicah, izbranih besedilih in (zgodovinskih) korpusih podaja rabo in normativnost ter razlage te starejše knjižnojezikovne inovacije.
The monograph ('Lipalja Vas and Its Slovenian Speech') presents a detailed and methodologically sophisticated description of the Zilja local dialect of Slovenian as spoken by its last speakers in the ...northwestern most part of the Slovenian ethnic territory.The introductory contribution ('Lipalja Vas 200 Years Ago: The Home of Kovači, Trinki and Temmli') authored by a historian and writer Vlado Klemše portrays Lipalja vas at the beginning of the 19th century on the basis of toponyms from the Franciscean cadastre. Karmen Kenda-Jež’s contribution ('Spoken Texts from Lipalja Vas'), which was prepared in collaboration with Robert Grošelj and Vera Smole, is the first detailed linguistic analysis of the Slovenian local dialect of Lipalja vas. It provides a commented selection of texts recorded at the research camp in 2005 written in Slovenian dialect transcription.
Namen sestavka je predstaviti ugotovitve o oblikovanju v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, zaobsežene v razpravah in člankih domačih in tujih raziskovalcev, ki so izšli v zadnjih ...petdesetih letih. Raziskave, ki so se osredinjale na oblikoslovno problematiko, in tiste, v katerih je bilo oblikoslovje obrobnejši predmet zanimanja, so se (metodološko različno) ukvarjale predvsem z manj raziskanimi temami (npr. z glagolskimi kategorijami, z glagolsko, samostalniško in pridevniško paradigmatiko, še zlasti z oblikoslovnimi variantami, z dvojino itd.). Sestavek predstavlja tudi kategorije nepregibnih in nesklonljivih leksikalnih enot, izpričanih v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih, in s tem dopolnjuje dosedaje poznavanje obsega pregibnih besednih vrst.
V prispevku so obravnavani odrazi praindoevropskih in prabaltoslovanskih prevojnih oblikoglasnih premen v praslovanskem oblikovnem sistemu tako s sinhronega kot z diahronega vidika. Sinhroni pogled ...prinaša tipologijo prevojnih premen v praslovanščini, in sicer njihovo razvrstitev ter oblikovno funkcijo v oblikovnem sistemu. Diahroni pogled pojasnjuje nastanek praslovanskih prevojnih premen ter spremembe njihovih funkcij v primerjavi s praindoevropskim in prabaltoslovanskim stanjem.
2.2.3.1 Glede izvora vprasalne prislova kod »ubi, sklon *k (*ide. *k-i-s) (Bezlaj 1982: 27)) ter navaja razlicne razlage jezikoslovcev. kopecný (1980: 371-76) za vseslovanski zaimenski prislov iz ...oblik k?de (slovensko koder < kodè-ze), k?du, k?dy (slovensko narecn kodi), k?da (slovensko koda in ko- daj) podaja slovensko obliko kod, sh. kud in kasubsk k?d (kqdka, k?dka (prav tam: 371), skrajsan iz katerekoli od navedenih oblik.10 Omenja, da so pri tem prislovu izkazani vsi trije pomeni in laliko zamenjuje tudi kje in kam, za 'kam' ne v zahodno- slovanskih jezikih in slovenscini, za 'kje' je razsirjen v poljscini, makedonscini in bolgarscini (prav tam: 373-74). Snoj ima psl. oblike *kçdÿ, *kodä, *kçdë, *kçdê, ki vsebujejo ide. vprasalni zaimek *k"o- ali *k"u-. in pripone *-ndhe (ki je izvomo razlicica pripone *-dhe, znane v ide. *k"u-d* llc. psl. ki>de 'kje'), kar se je laliko razvilo iz ide. *k"u-ndllc ali *k "u-ndc 'kam, kod' (2003: 288). Vanda BABic navaja znacilne prislovne pripone, ki so se v stari cerkveni slovanscini dodajale zaimenskim korenom za razlic- no dolocitev osnovnih zaimenskih pomenov, npr. za mesto pripone -de, ki »zaznamuje mesto glagolskega dejanja ali stanja«, -amo, tudi -emo, -odu, tudi -?de s pomenom smeri premikanja, prva prvotno za priblizevanje (h komu ali cemu draga za odda- ljevanje (od koga ali cesa kasneje obe za priblizevanje, dmga s predlogom ot? tudi za oddaljevanje (kamo 'kam', k?du, k?de 'kod', ot? k?du 'od kod' (Babic 2003: 223). mAtAsovic izvaja psl. *kundä, kar je okamneli orodnik ednine osnove *kunda-, iz ide. kwu-ndh-oh1 (2008: 249). 2.2.3.3 V16. stol. je kod tako vprasalni kot nedolocni, oziralni prislov in se pojavlja v 17, 18 in 12 delih, obliko koda pa poznata le Krelj in Juricic {Besedje 2011: 185). Ablativne zveze od kod so izpricane,11 do kod pa ne. Svetokriski ima glasovni dvojnici kod/kot (ob glagolu hoditi), pozna pa tudi predlozno rabo od kot kod x stavkih z vzroc- nimpomenom (Snoj 2006: 403). Pohlin ne navaja oblike kod, umetn tvoijeni sta nje- govi predlozni obliki, homonimni s casovnima prislovoma odklej, daklej 'od kod, do kod', ki ju v drugi izdaji opusti. Gutsmanv slovnici navaja le obliko od kod, v slovaiju 10 »Enako pa vprasalni kod, od kod in od kei 'od kje', Kopitar in Vodnik imajo vse tri: kod, od/ do kod, Dajnko kodi, odkod, Küzmic pa odkud/otkut (Irena Orel 2001: 44), slovar iztocnic za '(od)kod' nima, edino oziralni kod pri Ko sien (1848) (Novak 2006: 184). Pletersnikov slovar ima za kod se glasovno varianto ked in oblike z dodanimi obrazili oz. deikticno clenico -/: koda (Krelj), kodaj (Kastelec), kodi in kodik (vzhodnostajersko),12 samo dokod: poleg odkod se odkodaj (Kastelec), kec (= odkod, Miklosic (iz ked-ci)). Drugace obliko odkec izvaja Ramovs: *ot-ked-si (Ramovs 1935: 192). 7.2 V govorjenem jeziku je iz besedilnih zgledov v primerjavi z gradivom za SLA ugotovljena zivahnejsa izmenjava vseh treh PVPZ. Upada predvsem raba PVPZ kod, ki izkazuje najstevilnejso zastopanost in prepletenost prostorskih pomenskih sestavin, a ga v prekmurskem narecju ne poznajo (razen v obliki odkec 'od kod'). Zamenjujeta ga mestovni kje in smerni kam (pri istih govorcih nastopata tudi dvojnicno), ali pa se njegova raba omejuje na izrazanje izhodisca dejanja (od kod), pretezno v pomenu izvora/vzrocnosti glagolskega dejanja. Pomensko ga s kje povezuje sicer redko izrazena mestovnost (staticnost), s kam usmerjenost (dinamicnost), odpravlja pa se specializacija s sestavino razmescenosti v prostor in usmerjenega gibanja po prostoru (perlativnosti), pri dodani ablativni in adlativni sestavini (od kje, do kje) pomen ze eksplicitno izrazata predloga in oblikovno razlikovanje ni nujno (kod -> kje, podobno tudi tod -> tu, ondi/onod -> tam; od kod -> od/iz kje, do kod -> do kje, vzporedno od/do tod/ondod -> od/do tam). Nasprotno se na nekaterih podrocjih (rovtarske NS, posamicno dvojnicno tudi dolenjske, primorske, stajerske kod posplos na izrazanje umescenosti v prostoru in zamenjuje PVPZ kje. Smerni kam se ohranja in redko prevzema vlogo zaiinkov kje in kod, razen za ciljno mejo (kod -> kam, do kod -> do kam). Most notable in the modem spoken language are the decline or abandomnent of use of the semantic heterogeneous and specific pronoun kod and generalisation of use of the locative pronoun kje for expressing spatial distribution (kod (biti, se nahajati) -> kje), which is, among other tilings, also characteristic of the literary language of the 20th century, as well as the perlative (kod (se premikati) 'where (to move)') -> kje), ablative (od kod 'from where' -> od/iz kje) and the rarely expressed adlative with kod 'where to' (do kod 'how far' -> do kje/kam in which the meaning is already explicitly expressed with the two propositions, making a fonnal distinction unnecessary. The pronoun kod 'where' is also replacing the indicative kam 'where (to)' (even within one speaker we can find a doublet, i.e. the use of both fonns), or else its use is limited to the expression of a starting point (odkod 'from where'), mainly in the sense of the origin/causality of the verbal act. By contrast, in some areas (the Rovte dialect group and, rarely, as a doublet in other dialects as well, except the Prekmurje dialect in the east, where the pronoun kod is not known, except for the pirrase od kejc 'where from'), kod 'where' lias been generalised to express positioning in space and replaces the pronoun kje 'where'. The directive kam 'where (to)'has been preserved and rarely assumes the role of the pronouns kje and kod, except for the final destination (kod -> kam, do kod -> do kam).
Prispevek obravnava razlikovanje moške in ženske glagolske oblike v sedanjiku dvojine po gradivu za Slovenski lingvistični atlas (SLA), dopolnjen s podatki iz sodobne narečjeslovne literature in ...medijev. Razširjenost tega pojava je prikazana tudi geolingvistično na dveh jezikovnih kartah. Sodobno stanje je primerjano s podatki iz zgodovine jezika in starejše narečjeslovne literature.
Sklapljanje je tvorbeno-pretvorbeno nepredvidljiva besedotvorna vrsta. Pregledu obravnave sklopov od 19. st. do danes v razpravi sledi opredelitev problema, ki se tiče (a) besednosti sklopov in (b) ...tvorjenosti sklopov, nato pa je analiziran nabor sklopov, ki jih v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ni. Med drugim so posebej obravnavane kategorialne lastnosti podstavnih sestavin sklopa in sklopa kot celote, kot nujen in zadosten pogoj za besedotvorni sklop pa je opredeljen oz. potrjen strnjen zapis.
PDF
