Članek je posvečen t. i. Vaillantovemu pravilu, ki zadeva distribucijo alomorfov *-ьš- in *-ějьš- priponskega obrazila praslovanskega primernika. Analiza starocerkvenoslovanskega korpusa (nasproti ...drugim starim slovanskim jezikom) kaže, da je sodobna formula V. A. Dyboja potrebna določenih popravkov. Avtor vrh tega razvija pogled P. S. Sigalova, ki območje delovanja pravila potencialno razširja še na neprehodne glagole spremembe stanja.
Prispevek obravnava sinhrone in diahrone danosti aktivnega (s stališča keltskega sistema pravilneje nedeponentniškega) perfektovega osebila za 3. osebo ednine korenov, izglasnih na zaporedje *°eH-, v ...celinski keltščini (galsko in lepontsko gradivo), in sicer na zgledih, ki razvoj problematičnih sekvenc *°-oHe izpričujejo neposredno (glagola pide. *dheH1- ʻpoložiti ʼ oz.*deH3- ʻdatiʼ), ter v sklopu glagola (i)e/our- ʻdodelitiʼ, ki terja ponoven premislek o svoji genezi.
V prispevku so s pristopom naravne skladnje obdelane posamezne skupine slovenskih samostalnikov druge moške sklanjatve. Z obravnavo teh samostalnikov je predstavljeno delovanje slovenske teorije ...jezikovne naravnosti na področju oblikoslovja.
Prislov v srednjesavinjskem narečju Tjaša Jakop
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
07/2018, Letnik:
22, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
Prispevek obravnava prislove v govoru Ložnice pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas – SLA, T324), ki spada v srednjesavinjsko narečje štajerske narečne skupine. Prislovi so analizirani po ...metodologiji, uporabljeni pri obravnavi oblikoslovja v Toporišičevi Slovenski slovnici (2000). Prislovi v ložniškem govoru so pospremljeni tudi s primerjalnim gradivom za nekatere druge zahodne štajerske govore (srednjesavinjske, zgornjesavinjske in srednještajerske). Različne vrste prislovov so ponazorjene z obsežnim besednim gradivom in odlomki iz besedilnega korpusa, ki je nastal v pogovorih avtorice članka s številnimi informatorji.
Sestavek ima namen predstaviti osnovne oblikoslovne, pomenske in z njimi povezane skladenjske značilnosti rabe glagola biti sem v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Prikaz temelji na analizi ...gradiva, zbranega za slovarske namene s popolnim izpisom vseh ohranjenih slovenskih tiskanih del iz druge polovice 16. stoletja. Glagol biti je zaradi svoje dvojne funkcionalnosti (polnopomenski in pomožni glagol) hkrati tudi ena izmed najpogosteje rabljenih besed v 16. stoletju.
Prispevek utemeljuje razmerja med stalnicami in variantami v zgodovini slovenskega (knjižnega) jezika, predstavlja tipologijo dvojnic glede na različne dejavnike, ki jih povzročajo, ter obravnava ...posamezne nalikovne spremembe v pregibalnih vzorcih knjižne in neknjižne zvrsti jezika. Nekatere spremembe, ki so bile izkazane v posameznih slovanskih jezikih, bi lahko razložili tudi s sociolingvističnimi medjezikovnimi vplivi.
Krajevni govor Ložnice pri Žalcu spada v srednjesavinj sko narečje štajerske narečne skupine. V príspevku je predstavljeno narečno oblikoslovje samostalnikov srednjega spola v tem srednjesavinjskem ...govoru, primerjalno s knjižnim jezikom in nekaterimi drugimi okoliškimi štajerskimi govori. Tipologija samostalniških oblik je prikazana s primeri sklanjatev glede na sklanjatveni vzorec.
V slovenskih narečjih so maskulinizacije in feminizacije nevter znane v različnem obsegu. V literaturi sta pojava bolje obdelana za ednino, v tem príspevku pa želimo predstaviti pojav oziroma ostanke ...tega pojava v ledinskih imenih, ko se v množini izenačijo oblike za vse tri spole, in ga poskušamo prostorsko zamejiti. Novo gradivo iz bovškega govora obsoškega narečja in izpisi obstoječega pojav namreč v marsičem pojasnijo.
V prispevku so z besedili o spomladanskih opravilih predstavljeni izbrani govori primorske (Sovodnje, kraško narečje; Lokev, notranjsko narečje) in dolenjske narečne skupine (Borovnica in Ambrus – ...dolenjsko narečje; Globočdol in Šentrupert – vzhodnodolenjsko podnarečje). Sinhrono in primerjalno s knjižnimi so obravnavani v njih prisotni narečni soglasniški pojavi, oblikoslovne posebnosti ter zanimivejše besedje.
Prispevek obravnava drugotne ženske dvojinske glagolske oblike, ki so prehajale iz govorjene rabe v starejši knjižni jezik že od 16. stoletja dalje, z upadom v 17. in 18. in ponovnim porastom v 19. ...stoletju, ko so bile izkazane v besedilih in spet normirane v slovnicah do njihovega opusta na začetku 20. stoletja. Pregled po strokovni literaturi, slovnicah, izbranih besedilih in (zgodovinskih) korpusih podaja rabo in normativnost ter razlage te starejše knjižnojezikovne inovacije.
PDF
