This is a practical guide to learning-outcomes assessment in international education for practitioners who are starting to engage with the process, as well as for those who want to improve the ...quality and effectiveness of existing assessment practices.
Atopijski dermatitis (AD) je najpogostejša kronična vnetna bolezen kože v otroštvu. Za bolezen so značilne ponavljajoče se ekcematoidne srbeče kožne spremembe, ki so posledica kombinacije genetske ...nagnjenosti in dejavnikov okolja (1–2). Največkrat se pojavi že v prvem letu starosti in navadno poteka v blagi obliki. Včasih je zaradi intenzivnosti bolezni potrebno zdravljenje s sistemskimi imunosupresivnimi zdra-vili (1–3,7). V prispevku predstavljamo primer 8-letnega dečka s težko obliko atopijskega dermatitisa, ki ga ni bilo mogoče obvlado-vati z lokalnim zdravljenjem. Ob zdravljenju s ciklosporinom in doseženi želeni terapevtski ravni zdravila se je bolezen umirila, število bakterijskih superinfekcij in okužb z virusi Herpes simplex pa se je zmanjšalo. Z dolgotrajnim zdravljenjem AD smo učinkovito umirili kožno vnetje in zdravljenje s ciklosporinom uspešno ukinili.
V članku avtorica analizira in ovrednoti dva zgleda razčlenjevalnih meril za ocenjevanje razlagalnih/utemeljevalnih sestavkov, in sicer Meril Holly L. Jacobs et al. (1981) in Navodil za ocenjevanje ...Vicki Spandlove et al. (1990). Avtorica prispevka je obravnavana merila izbrala zato, ker so med učitelji in učiteljicami še vedno zelo priljubljena. Pri pretresanju dobrih in slabih plati meril se osredotoča na lastnosti opisnikov. V skladu s priporočili Splošnega evropskega jezikovnega okvira/SEJO (2001: 205–207) ugotavlja, do kakšne mere so dorečeni, jasni, kratki in neodvisni. Analiza razkriva, koliko sta si zgleda meril podobna in v čem se razlikujeta, obravnava njune dobre in šibke plati in pripelje do zaključka, da bi učitelji in učiteljice morali navodila za ocenjevanje kritično ovrednotiti, po potrebi izboljšati in prilagoditi izobraževalnemu kontekstu, v katerem delujejo, preden jih začnejo uporabljati.
Patient satisfaction is an important indicator of the quality of care provided. Evaluating women's satisfaction with childbirth is essential to improving obstetric care and ensuring a positive ...experience for mothers and newborns. The tools used to measure women's satisfaction with childbirth are very heterogeneous and multidimensional. Assessment tools used in practice should be tested and meet characteristics that are consistently validated.The aim is to identify currently available instruments measuring women's satisfaction with childbirth and to evaluate their structure, content and psychometric properties.
A systematic search for sources was carried out according to the criteria set. For the included studies, psychometric properties were assessed in accordance with the principles of the guideline for completing systematic reviews of patient-reported outcome measures, COSMIN.
The review included 31 studies that reported the psychometric properties of six measurement instruments (questionnaires, scales). Content validity, structural validity, internal consistency, reliability and cross-cultural validity were assessed for the included studies. The Childbirth Experience Questionnaire (CEQ/CEQ2) and Birth Satisfaction Scale - Revised (BSS-R) were the most commonly used questionnaires in the studies.
Thorough testing of tools measuring women's satisfaction with childbirth, and adapting them to cultural and social contexts, is still essential. It is crucial that valid and reliable questionnaires are available for midwives in practice, for use in research, to inform clinical practice and for the results to help develop the services offered.
Task difficulty is an important but complex phenomenon in Applied Linguistics, for which there is relatively little empirical research. This article discusses approaches to defining task difficulty ...and focuses on objective task difficulty derived from ratings of performances and on difficulty derived from an error count in the performances, thus taking errors as indicators of writing task difficulty. Errors are described in terms of the Scope–Substance error taxonomy in writing performances from the Slovene General Matura examination in English. The most frequent errors are located at word and phrase level. Generally, error frequency decreases as writing proficiency increases, but some error types do not conform to this trend. This is the case for punctuation errors, which gain prominence at higher levels of mastery. The results of this study are relevant for assessment, particularly for rating scale development or revision, and for rater training. They are equally relevant for teaching, since knowing sources of difficulty in tasks is a prerequisite for effective pedagogical action. More generally, if applied to performances based on a wider range of tasks, viewing errors as indicators of difficulty can lead to a better understanding of difficulty‐generating task features.
Povzetek
Težavnost nalog je pomemben, a zapleten pojav v uporabnem jezikoslovju, o katerem je razmeroma malo empiričnih raziskav. Prispevek obravnava pristope k opredeljevanju zahtevnosti nalog pri preverjanju pisnega sporočanja. Osredinjen je na njihovo objektivno zahtevnost, ki izhaja iz točkovnih ocen pisnih izdelkov in iz števila napak v izdelkih, kar pomeni, da napake obravnava kot kazalec zahtevnosti nalog. Napake opredeli po taksonomiji obseg‐vsebina in jo uporabi za ocenjevanje pisnih izdelkov na izpitu iz angleščine na slovenski splošni maturi. Najpogostejše napake se pojavljajo na ravni besed in besednih zvez; večinoma se njihova pogostnost zmanjša z naraščanjem pisne zmožnosti, vendar nekatere vrste napak ne sledijo temu trendu. Tak je primer napak v rabi ločil, ki so pogostejše na višjih ravneh znanja. Rezultati študije so pomembni za ocenjevanje, predvsem za razvoj in prenovo ocenjevalnih lestvic, pa tudi za usposabljanje ocenjevalcev. Dognanja so pomembna tudi za poučevanje, saj je razumevanje razlogov za zahtevnost predpogoj za učinkovito pedagoško delo. Širše gledano lahko napake uporabimo kot kazalec zahtevnosti tudi pri drugih vrstah nalog in s tem izboljšamo prepoznavanje in razumevanje tistih lastnosti nalog, ki prispevajo k njihovi zahtevnosti.
Zgodnje učenje tujega jezika je v večini evropskih držav postalo paradigma šolskega vsakdanjika. Medtem ko je bilo zgodnje učenje tujega jezika še pred desetletji označeno za sporno in diskutabilno, ...danes vemo, da ima bistveno več prednosti kot slabosti. Stroka pa še vedno razpravlja o relevantnih metodah, ki vodijo, upoštevajoč specifiko in okoliščine ter spremenljivke zgodnjega pouka tujega jezika (izhodiščni, ciljni jezik, trajanje pouka, število učencev itd.), k optimalnim rezultatom. Namen tega prispevka je obravnava pomembne teme v okviru zgodnjega učenja, to sta preverjanje in ocenjevanje kot obvezna dela zgodnjega učenja tujega jezika, katerih izvajanje je še posebno subtilno. V prispevku bodo predstavljeni in analizirani praktični primeri oz. instrumenti za ocenjevanje in preverjanje ustnih in pisnih jezikovnih kompetenc pri zgodnjem pouku tujega jezika, obenem pa bodo izpostavljene njihove prednosti in slabosti.
Rak spada med najpogostejše bolezni našega časa. V Sloveniji vsako leto zboli za rakom že okoli 13.500 ljudi . S starostjo se nevarnost bolezni povečuje. Toda, ne pozabimo, med nami živi okoli sto ...tisoč bolnikov in bolnic z rakom, kar pomeni, da rak ni več smrtna, ampak kronična bolezen. Prav staranje prebivalstva in podaljševanje delovne dobe pa nas postavljata pred pomembno dilemo o tem, ali je delo za »onkološkega« bolnika škodljivo ali pa morda celo koristno. Delo lahko človeku predstavlja pomemben del samospoštovanja, mu nudi socialno okolje in finančni zaslužek, kar je treba upoštevati pri načrtovanju zdravljenja in rehabilitacije. Ocenjevanje delazmožnosti bolnika, ki je prebolel raka, je za zdravnika pogosto težavno, saj se mora odločati med dostopnimi objektivnimi medicinskimi izvidi in posameznikovim osebnim doživljanjem bolezni ter njegovimi pričakovanji.
Usvajanje medkulturne kompetence je pri učenju tujega jezika danes eden izmed pomembnih ciljev. Težave se pojavijo, ker je ocenjevanje še vedno nekako tradicionalno usmerjeno v preverjanje ...slovničnega znanja, slušnega, pisnega izražanja ter sprejemanja, vrednotenje medkulturne kompetence pa s testi in številčnimi ocenami skorajda ni možno. Pripročnik Developing and Assessing Intercultural Competence, ki so ga izdali 2007 v Centru za Moderne jezike v Gradcu, predstavlja, na kakšen način lahko vrednotimo različne komponente/sestavine medkulturne kompetence.
V Sloveniji v povprečju letno zboli okoli 20 otrok in mladostnikov s tumorji osrednjega živčnega sistema (tumorji OŽS), kar predstavlja približno 20 % vseh bolnikov, zdravljenih na Kliničnem oddelku ...za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike (KOOHO). Otroci s tumorji OŽS potrebujejo celostno interdisciplinarno obravnavo, del katere je tudi ustrezna kliničnopsihološka diagnostika in celostna nevrokognitivna rehabilitacija, ki je zaradi zelo pogostih kognitivnih in psihosocialnih posledic bolezni ter zdravljenja, bistvenega pomena. Izvaja jo klinični psiholog, ki je član stalnega tima KOOHO. Kliničnopsihološko in nevropsihološko spremljanje otroka se prične že med samim zdravljenjem, po zaključenem zdravljenju in nato sledi redno spremljanje na 2 – 3 leta oziroma ob opozorilu staršev ali lečečega pediatra onkologa na pomembne spremembe v funkcioniranju otroka. Ocenjujemo splošno inteligentnost, šolske dosežke, izvršilne funkcije, pozornost in koncentracijo, spomin in učenje, nevro-senzorično zaznavo, vidno-prostorske in vidno-gibalne sposobnosti, zaznavno procesiranje, hitrost procesiranja, govor, prilagoditvene spretnosti, čustvovanje, vedenje in kakovost življenja. S prepoznavo vrste in resnosti dolgoročnih posledic bolezni in zdravljenja, lahko otroku ali mladostniku nudimo individualna priporočila za ukrepe in prilagoditve ter ustrezno zgodnjonevrorehabilitacijo, ki ima pomembno vlogo pri razvoju neodvisnosti in avtonomnosti v odrasli dobi.
Kakovostna celostna obravnava otrok s tumorji OŽS vpliva na preživetje bolnikov, zmanjšuje pozne posledice zdravljenja in omogoča otrokom in kasneje odraslim čim boljšo kakovost življenja na področju zdravja, izobraževanja, zaposlitve, partnerskih in družinskih odnosov. Pri otrocih in mladostnikih z neozdravljivim možganskim tumorjem pa je pomembna zgodnja vključitev v interdisciplinarno paliativno oskrbo, z namenom vzdrževanja optimalne kakovosti življenja bolnika in svojcev v dani situaciji. Gre zaaktivno, celostno oskrbo bolnikov ter pomoč njihovim bližnjim tako v času bolezni kot tudi v procesu žalovanja.
Načine preverjanja in ocenjevanja znanja klasično delimo na formalni in alternativni način. Med formalnimi tipi v anglofonskem prostoru ločijo med petimi klasičnimi tipi, medtem ko je pri ...alternativnem načinu možnosti mnogo več. Ustrezati morajo le trem ključnim kriterijem: 1. združljivost z učnim načrtom, 2. so izvedljivi, 3. so otrokom pri jazni.Pri nemščini kot interesni dejavnosti v 6. razredu osnovne šole je bil kot alternativni način ocenjevanja izveden preizkus znanja z metodo testiratipoučevatitestirati. Pristop ni samo pokazal stopnje usvojenosti snovi, temveč je pripomogel k spoznanjem, ki vplivajo na samo usvajanje snovi.
PDF
