Polovica bolnikov, ki so ozdravljeni, trpi za kasnimi zapleti zdravljenja, npr. telesnimi, psihosocialnimi, kognitivnimi in seksualnimi. Poleg tega so zaskrbljeni zaradi morebitne kasne ponovitve ...tega ali pojava novega raka. Preživeli se pogosto soočajo z brezposelnostjo in diskriminacijo na delovnem mestu. Kako se bodo odzvali na diagnozo rak, zdravljenje in posledicami le-tega oz. same bolezni, pa je v veliki meri odvisno tudi od informacij, ki jim jih nudi zdravstveno osebje. Samoocena z zdravjem povezane kakovosti življenja (angl. Health-Related Quality of Life - HRQOL) bolnikov z rakom postaja sestavni del onkološke klinične prakse. Pomaga nam pri izbiri za bolnika najprimerrnejšega zdravljenja. Spremembe v HRQOL med zdravljenjem lahko napovedo slabši odgovor na zdravljenje in ponovitev bolezni. Pri napredovali bolezni je v pomoč pri presoji pričakovanega preživetja in tako pri optimalni paliativni obravnavi oziroma podpornem zdravljenju.
Diarejo definiramo kot pogosto odvajanje redkega, neformiranega ali vodenega blata več kot trikrat v 24 urah. Je eden izmed najpogostejših neželenih simptomov, s katerimi se srečujejo onkološki ...bolniki. Diareja lahko vodi v dehidracijo, elektrolitske in metabolne motnje, ledvično odpoved, v hudih oblikah tudi v hemodinamsko nestabilnost, ki zahteva hospitalizacijo. Ovira lahko nemoten potek specifičnega onkološkega zdravljenja z vplivom na kvaliteto življenja bolnikov, zmanjšano komplianco za zdravljenje in krajše preživetje. Splošna priporočila za obravnavo diareje ob onkološkem zdravljenju so bila prvič objavljena leta 1998, dopolnjena in prilagojena so izšla leta 2004 v reviji Journal of Clinical Oncology (1). Zaenkrat še ni posodobljenih, mednarodno sprejetih navodil. Prispevek povzema priznana in splošno sprejeta priporočila, z razlikovanjem obravnave diareje ob zdravljenju s citostatiki in tarčnimi zdravili.
Paliativna oskrba bolnikov z napredovalim rakom debelega črevesa in danke je celostna oskrba neozdravljivo bolnega. Oskrba vsebuje obvladovanje simptomov ter pomoč pri obvladovanju psihičnih, ...socialnih in duhovnih težav. Najpogostejši simptomi, zaradi katerih so bili bolniki z rakom debelega črevesa in danke sprejeti na oddelek za akutno paliativno oskrbo Onkološkega inštituta v Ljubljani, so bili bolečina, huda splošna oslabelost, zapora črevesja ter težko dihanje. Paliativno zdravljenje simptomov se z napredovanjem osnovne bolezni lahko razlikuje. Glavni cilj ukrepov v paliativni oskrbi je vzdrževanje čim boljše kakovosti življenja. V zgodnji paliativni oskrbi so lahko ustrezni tudi kompleksnejši pristopi zdravljenja (paliativni kirurški posegi, paliativno obsevanje ), ki služijo boljši kakovosti življenja ob nadaljnjem napredovanju bolezni. V pozni paliativni oskrbi (zadnji tedni življenja) je glavna skrb za ugodje in čim boljše počutje umirajočega ter njegovih bližnjih.
