Šiuo straipsniu pradedamas keturių esė ciklas, skirtas „prasmės - prasmės ieškos - gyvenimo prasmės" temoms tyrinėti. Gyvenimo prasmės klausimas yra modernaus žmogaus rūpestis. Šis rūpestis išreiškia ...orientacijos netektį, saugumo ir pasisekusio gyvenimo iešką. Atsakymų į gyvenimo prasmės klausimą siūloma daug ir įvairiose srityse, deja, dažnai šios diskusijos ir pamąstymai vyksta neapibrėžus aiškių sąvokų ir įsivaizdavimo pagrindo. Šiuo straipsniu siekiama apžvelgti vykstančią diskusiją, apibrėžti gyvenimo prasmės klausimo tyrinėjimo ribas ir pasiūlyti esmines sąvokas.
Straipsnyje nagrinėjama viena pagrindinių asmenybės struktūros darinių, iš vidaus lemiančių elgesį – dispozicijų sistema. Dispozicija vadinama vidinė žmogaus parengtis vienaip ar kitaip reaguoti į ...išorės poveikius (objektus, reiškinius ar jų savybes). Dispozicijos formuojasi sąveikaujant poreikiui ir situacijai, kurioje tas poveikis gali būti patenkintas. Skiriami dispozicijų lygmenys: elementari fiksuota nuostata, socialinė nuostata, vertybinė orientacija ir bendras asmenybės kryptingumas. Viena esminių asmenybės dispozicijų savybių – jų trikomponentinė sandara, apimanti kognityvinį, emocinį bei elgesio (konatyvinį) komponentus. Asmenybės dispozicijų hierarchijoje vieną aukščiausių pakopų užima vertybinės orientacijos. Jų objektas – abstrakčios vertybės, reiškiniai, socialinės situacijos. Vertybinė orientacija apibūdinama kaip individo psichikoje fiksuotas, sociališkai sąlygotas kryptingumas į tam tikros veiklos tikslus ir priemones jiems pasiekti. Vertybinių orientacijų sistema formuojasi aukščiausių socialinių poreikių pagrindu, pagal bendrasocialines sąlygas, kurios leidžia realizuoti tam tikras visuomenines ir individualias vertybes.
Prispevek obravnava vseživljenjsko karierno orientacijo, ki se v širšem smislu ne nanaša le na izbiro poklica ali enkratno izbiro poklica, temveč na dinamično aktivnost nudenja pomoči posameznikom v ...njihovem poklicnem razvoju. Skozi svoje aktivnosti pomaga posamezniku pri usmeritvi za izbiro poklica skladno z njegovimi sposobnostmi, naravo poklica in družbenimi potrebami. Posameznika prav tako usmerja na področje dela, ki najbolj ustreza njegovim psihofizičnim lastnostim in kjer ima največ možnosti za uspeh.
V Sloveniji je minilo deset let od prvih poskusov, da bi tudi v našem prostoru oblikovali enoten in celovit formalni izobraževalni program za svetovalce na področju vseživljenjske karierne ...orientacije. Posamezne organizacije, ki izključno ali kot eno izmed svojih dejavnosti izvajajo storitve vseživljenjske karierne orientacije, so sicer vzpostavile interne sisteme usposabljanja zaposlenih, a do izvedbe prvega skupnega pilotnega usposabljanje kariernih svetovalcev v Sloveniji smo morali počakati še nekaj let. Korak naprej je bil storjen v sklopu projekta »Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo «, ki je omogočil izvajanje prvega skupnega izobraževanja svetovalcev na področju VKO – Modularnega usposabljanja kariernih svetovalcev, ki je predstavljen v članku.
Zdi se, da je prevladujoči pristop h kariernemu in zaposlitvenemu svetovanju v Sloveniji pristop socialne učinkovitosti, za katerega se izkazuje, da je preveč enostranski. Delavnica »Drugače« ...udeležence nagovarja predvsem prek pristopov osebnega razvoja (vključno s konstruktivizmom) in socialnega rekonstruktivizma. Naslanja se na sodobna znanstvena in strokovna dognanja: novejše teorije motivacije, vključitev ustvarjalnosti posameznika v proces kariernega svetovanja, časovne perspektive, kreiranje lastnega življenja, pomen čustev. Udeleženci se je udeležujejo z veseljem, svetovalci jo radi vodijo. Udeleženci bolje spoznajo sami sebe in naredijo nekatere transformacije v svojih stališčih, doživljanju, prepričanjih in aktivnostih.
V nenehno spreminjajoči se družbi se potreba po fleksibilnosti jasno kaže predvsem na trgu dela. V ospredje vse bolj prihajata koncepta vseživljenjskega učenja in vseživljenjske karierne orientacije, ...kar pomeni, da pri iskalcih zaposlitve ne gre več za statično pridobitev izobrazbe in eno izbiro kariere, temveč za dinamično, kontinuirano pridobivanje kompetenc in prilaganje poklicne poti trenutnim razmeram na trgu dela ob upoštevanju posameznikovih želja, sposobnosti in interesov. Vloga kariernih centrov Univerze v Ljubljani je izvajanje svetovanj, delavnic in različnih dogodkov, kar našim študentom in diplomantom omogoča prvi stik z morebitnimi delodajalci ter pridobitev veščin, potrebnih za uspešen vstop in predvsem obstoj na trgu dela.
V članku so predstavljeni rezultati raziskave avtomatizacije celotnega postopka relativne orientacije stereopara. Opisana so teoretična izhodišča, ki so potrebna za razumevanje problematike, ...predstavljeni so rezultati testiranja algoritmov na realnih primerih.Postopek relativne orientacije je v splošnem sestavljen iz treh faz: zajema vhodnih podatkov, izračuna parametrov relativne orientacije in ocene pogreškov opazovanj. V procesu popolne avtomatizacije relativne orientacije je ključnega pomena avtomatizacija zajema homolognih točk na stereoobmočju. V testu smo homologne točke zajeli z različnimi metodami: ročno, polavtomatsko in avtomatsko, nato smo rezultate izračuna parametrov relativne orientacije med sebojprimerjali. Ugotovili smo, da avtomatizacija postopka relativne orientacije deluje uspešno in zanesljivo, če v postopek vgradimo nadzor nad oceno pogreškov opazovanj, predvsem pa do rezultatov pridemo hitreje kot z ročno ali polavtomatsko metodo.
The decreasing reserve and growing costs of coal, oil and gas has persistently led us to use renewable energy resources. Using them environmental harm, air pollution and greenhouse effect can ...significantly be decreased. According to the European Union Parliament's and Council Directive 2001/77/EC approved in July 27, 2001, the member countries (Lithuania has been a member country from May 1, 2004) must seek to use not less than 12 per cent of renewable energy sources in total energy balance and 22,1 percent in the country's energy balance (including large hydroelectric power station). The numbers are significant. Thus, using wind energy can be one of the ways to fulfil the requirements. Lithuanian seaside, where the strongest winds are blowing, has been the most favourable place for the wind turbine's installation. However, usage and development of wind energy has been facing resistance from the society. One of the biggest arguments against the wind turbine is the noise which can cause inconveniences for the permanent residents and holidaymakers of the health-resort zone. Therefore, environmental impact of the wind turbine requires exhaustive investigations. The research was carried out in the vicinity around the only one presently active industrial wind turbine in Vydmantai (region of Klaipeda, Lithuania). During the investigation it was established that the highest noise level was registered opposite the airscrew. The smallest noise level was measured in both sides from the tower in windscrew plane. It has been measured that noise level is noticeably higher in Vydmantai wind turbine's zone than in the background, which does exceed 250-300 m (5-6 windscrew diameters).
In September 2010, one of the greatest floods in recent decades affected Slovenia, following intense rain between September 16th and 19th. Members of the Anton Melik Geographical Institute of the ...Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts made their first terrestrial oblique imaging of the floods on Ljubljansko Barje (the Ljubljana moor) from Sv. Ana hill over Podpec on the September 20th, 2010. The floods on the Ljubljana moor, Radensko polje and Dobrepolje were later also covered with handheld imaging made from helicopter on September 23rd, 2010. Terrestrial imaging was made in the time of the highest waters and the imaging from helicopter when the floods were retreating. The floods on Ljubljana moor around Podpec are presented. Images made with the Canon PowerShot SX10 IS non-metric camera were used. The camera was calibrated afterwards, but the calibration data could not be used directly due to not knowing the parameters of zoom in the time of imaging.The flooding boundary was measured from the non-metric images with the interactive orientation of image on the DEM. The results of interactive orientation of non-metric images made with the photogrammetrically derived DEM with a cell size of 5 m ? 5 m and LiDAR derived DEM with a cell size ofl m* 1 mare presented. The evaluation of the method for the 3D data acquisition is also made.
(ruski) Tema stat'i - rol' tradicionnyh muzykal'nyh instrumentov, zanrov i form instrumental'noj muzyki v vyjavlenii ?tniceskoj i kul'turno-istoriceskoj specifiki toj ili inoj ?tnokul'turnoj ...populjacii, pozvoljajuscej dat' ee ob''ektivnuju interpretaciju i otnesti k opredelennomu ?tnosu v nastojascem ili proslom, tem bolee, cto ?tnoistoriceskaja specifika instrumentalizma mozet sohranjat'sja pri pol- noj utere nacional'nogo samosoznanija i daze jazyka obscenija. Rassmotreny kul'turnye situacii v marginal'nyh ?tnogruppah (zivuscih na svoej ?tniceskoj territorii, no okazavsejsja v processe istoriceskih kollizij v sostave inonacional'nogo gosudarstva i v pole dejstvija odnovremenno neskol'kih integracionnyh vektorov - gosudarstvennoj i ?tniceskoj metropolij); a takze v kompaktnyh diasporah. Ucteny gosudarstvennye, politiceskie, konfessional'nye faktory vozdejstvija na ?tniceskuju identifikaciju i kul'turu. Rassmotreny predposylki i processy vozrozdenija ?tniceskoj identicnosti, obuslovlennye rassireniem sfery znanij i kul'turnyh iniciativ mestnoj intelligencii, v tom cisle v sfere tradicionnoj muzyki. Osoboe vnimanie v stat'e obrasceno lokal'nym gruppam so slabym, mutirovannym ili assimilirovannym nacional'nym samosoznaniem. Material stat'i - belorusskie, ukrainskie, vepsskie, bojkovskie volzsko-nemeckie, saamskie ?tnogruppy v Rossii, Ukraine, Pol'se, Litve Latvii, Germanii.
Clanak je posvecen ulozi instrumentalizma (instrumenata, njihove konstrukcije i nacina izrade, izvodjacke tehnike, zanrova, formi, karakteristika melodike i ritmike i vokalno-instrumentalne muzike) u ocuvanju etnicke specifike tradicionalne kulture i njenih istorijskih slojeva u etnogenezi ove ili one lokalne etnicke grupe. Posebna paznja posvecena je marginalnim etnogrupama koje zive na svojim maticnim etnickim teritorijama, ali u sastavu drzave drugog naroda, tj. nalaze se u dualizmu dva suprotna vektora integracionih uticaja: 1) onog koji ide od njihove maticne, etnicke metropole; 2) onog koji koji ide od drzavne ili verske metropole. Osnovni materijal su beloruske etnicke marginalije, koje na severoistoku ulaze u sastav pskovske, smolenske i brjanske oblasti ruske Federacije; na severozapadu i zapadu u sastav Poljske (severoistocni deo bjalistocke oblasti), Litvanije (vilnuska oblast) Letonije (latgalski kraj), i najzad, etnicki ukrajinskog Severnog Podljasja u sastavu Poljske (jugoistocna Bjalistocka oblast) - koje su se istorijski nasle u polju istovremenog delovanja dva inoetnicka vektora (poljskog i beloruskog) - sto je tzv. marginalija marginalije. Paralelno sa njima razmatrane su pojave instrumentalizma u kompaktnim dijasporama etnickih i dijalekatskih podgrupa: beloruskih preseljenika iz mogiljanskog kraja u juznu Ukrajinu; zapadne grupe karpatskih Ukrajinaca Bojaka u donje Pridnjeprovlje (Herson); Nemaca Povolzja koji su pretrpeli nekoliko seoba. Paznja je takodje posvecena lokalnim grupama, cija je etnicka samosvest mutirala pod uticajem konfesionalnih faktora (polonizacija Ukrajinaca i Belorusa katolika rusifikacija njihovih pravoslavnih srodnika itd). Pojave tradicionalnog instrumentalizma pokazuju fakticko jedinstvo njihove kulture (odgovarajuce ukrajinske ili beloruske), jasno ocrtavaju njen etnicki identitet. Pokazane su pojave ocuvanja drevnih - substratnih formi etnicke kulture, koje u odredjenim uslovima produzavaju tradiciju istorijske proslosti etnosa na sadasnjoj ili nekadasnjim teritorijama njihovog prebivanja (Nemaca Povolzja karpatskih Bojaka u Hersonu, Saama sa poluostva Kola etn. zajednica koja osim na poluostrvu Kola, zivi i u severnim predelima Finske, Norveske i Svedske - prim. prev., rusifikovanih Vebaca severozapada Rusije etn. zajednica pribalticko-finske jezicke grupe - prim. prev.). U radu su istrazivani fenomeni oslabljene, izmenjene ili izgubljene etnicke samosvesti pod uticajem drzavnih, verskih i politickih faktora asimilacije; razmatrani su putevi obnavljanja etnicke samoidentifikacije kao rezultata obracanja subjekata kulturne inicijative cinjenicama nauke, prvenstveno etnomuzikologije, te ponovnog stvaranja i razvoja etnickih kulturnih vrednosti.
PDF
