Der Schutzgegenstand personenbezogener Daten gemäß Art. 4 Nr. 1 DS-GVO wird auf den Schutz der kontext-spezifischen personalen Identitäten erweitert. In Anbetracht der gleichzeitigen Realisierung ...etwa der kulturellen, wirtschaftlichen und sozialen Identität bedarf es eines spiegelbildlichen Identitätsschutzes aus dem offline-Kontext für den online-Kontext. Dies verlangt die spieltheoretisch begründete Verhandlungsfähigkeit der Bilder personaler Identitäten, damit sich der Selbstdatenschutz mit einem Mediationsagenten wirksam ausüben lässt. Demnach sollte ein iteratives „identity management by design“ zur technischen Gestaltungsanforderung werden, um dem Prinzip einer verhandlungsfähigen personalen Identität im Online-Kontext gerecht zu werden.
V informacijski druzbi ucenje in izobrazevanje skozi vse zivljenje ni 'modna zapoved' izobrazevalnih teoretikov ali celo politikov, marvec prezivetvena pot reba. V evropskem prostoru, kjer ...tekmovalnost pogojuje uspeh vse druzbe, sta ucenje in izobrazevanje skozi vse zivljenje steber gospodarskega, druzbenega pa tudi politicnega razvoja. Tako naj bi vsakdo imel dostop do ustreznega in kakovostnega solskega izobrazevanja in izobrazevanja odraslih. Dostopnost solskega izobrazevanja in njegova kakovost pasta ob vplivu druzine temeljni pogo} za to, da se Clovek sploh ze li izobraze vati vse zivljenje. v ta namen potrebujemo kurikulume, ki bodo zmogli zagotoviti najpomembnejsa znanja in spretnosti za delo in seveda zivljenje. Potrebujemo pa tudi usposobljene ucitelje, da bodo motivirali otroke in mlade za ucenje skozi vse zivljenje.
Prožna osebnost je tista, ki transformira hkrati kulturno okolje in sebe. Postmoderna osebnost je hkrati kontemplativna in aktivna, obrnjena navznoter k zamišljanju ustvarjalnega akta in navzven k ...realizaciji v proizvodu. Prožna osebnost je nasproti odvisni osebnosti z masko avtonomna, zrela, zdrava, uravnotežena, stabilna in interaktivno prilagodljiva na spremembe. Razvoj prožne osebnosti je zaradi vedno hitrejših sprememb življenj odraslih na vzgojo otrok je tudi sam po gojen s prejšnjo (ne)prožno družino in (ne)prožnim podjetjem oz. ustanovo, kjer so zaposleni. Prožni vzgojni slog ni niti represiven kot v preteklosti, niti zgolj permisiven, ki daje vse na otroka, ampak je srednja pot med obema. Slog vzgojiteljev je odvisen od njihovega odnosa do življenja (igra, samovzgoja) in ne le od dela. Danes je prožnost način kakovostnega obvladovanja družbenih in osebnih sprememb.
PDF
