Uvod: Starejši odrasli v domačem okolju pogosto potrebujejo pomoč neformalnih oskrbovalcev, katerih vloga postaja pomembna pri zagotavljanju oskrbe na domu. Namen pregleda literature je ugotoviti ...možne načine za izboljšanje strokovne podpore neformalnim oskrbovalcem starejših odraslih. Metode: Opravljen je bil integrativni pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in PubMed Central®. V kvalitativno analizo je bila vključena literatura, osredotočena na intervencije, ki so zajemale aktivnosti zdravstvene nege za podporo neformalnim oskrbovalcem starejših odraslih v njihovem domačem okolju oziroma domačem okolju njihovih oskrbovancev. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih deset izvirnih znanstvenih člankov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Med analizo je bilo oblikovanih devet kategorij, ki opisujejo potrebe neformalnih oskrbovalcev in značilnosti zaznanih intervencij za podporo neformalnim oskrbovalcem. Diskusija in zaključek: Pomembne značilnosti intervencij za podporo neformalnim oskrbovalcem v domačem okolju so prilagojenost posamezniku, fleksibilnost in promocija aktivne vloge neformalnih oskrbovalcev. Pri načrtovanju in implementaciji teh intervencij je treba izhajati iz potreb neformalnih oskrbovalcev. Prav tako je pomembno, da se predhodno zagotovi izobraževanje in usposabljanje izvajalcev intervencij.
Oskrba dihalne poti pri otrocih Erat, Robert; Benedik, Janez
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
08/2022, Letnik:
91, Številka:
7-8
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Dihalna pot pri otrocih se pomembno razlikuje od dihalne poti pri odraslih. Obstajajo anatomske in fiziološke posebnosti, na katere moramo biti posebej pozorni. Na prvem mestu sta dobra anamneza in ...klinični pregled, s katerima lahko predvidimo možno težko predihavanje z masko ali težave pri intubiranju. Obstajajo številni dejavniki, s pomočjo katerih lahko napovemo možnost težke intubacije, žal pa niso vsi vedno zanesljivi. Za vzpostavitev dihalne poti uporabljamo različne pripomočke, med katerimi ima vsak svoje mesto, svoje pozitivne in svoje negativne lastnosti. Endotrahelni tubus pa je edini pripomoček, ki varuje pred aspiriranjem. Ob težki intubaciji so nam v pomoč algoritmi za hitro in učinkovito reševanje težav. Pri otrocih lahko zaradi večje odzivnosti zgornjih dihal pride do laringospazma, kar je urgentno stanje in lahko hitro vodi v dihalni in celo srčni zastoj.
Paliativna oskrba v obdobju epidemije s covidom-19 Krčevski Škvarč, Nevenka; Ebert Moltara, Maja; Pekarovic, Vesna ...
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
12/2020, Letnik:
89, Številka:
11-12
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku so predstavljena priporočila za obravnavo simptomov v paliativni oskrbi bolnikov v različnih okoljih v obdobju epidemije s covidom-19. Podlaga za priporočila so učna gradiva za paliativno ...oskrbo Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo ter priporočila za obravnavo bolnikov s covidom-19 v paliativni oskrbi več evropskih in svetovnih združenj. Priporočila so odziv na trenutno stanje z okužbami s SARS-CoV-2 in slonijo na strokovnih dokazih ter izkušnjah. Uporabnost priporočil bomo sproti preverjali in po potrebi posodabljali z naslednjo verzijo.
Paliativna oskrba otrok je specializirana paliativna oskrba z določenimi posebnostmi v primerjavi s paliativno oskrbo odraslih. Enačenje načel sodobne paliativne oskrbe otroka s protokoli opustitve ...in odtegnitve zdravljenja je odraz nepoučenosti in je povsem napačno. Multidisciplinarni tim za paliativno oskrbo otrok na terciarni ravni sestavljajo otrokovi lečeči subspecialisti, medicinske sestre, psiholog in po potrebi drugi zdravstveni sodelavci, med njimi tudi tisti z dodatnim znanjem iz paliativne medicine in zdravstvene nege. Tim oblikuje načrt nadaljnjega zdravljenja ter postopke oskrbe nenehno prilagaja rasti in razvoju otroka, napredovanju bolezni, slabšanju bolnikovega stanja in pojavljanju novih težav. Vsebina načrta paliativne oskrbe je odvisna od trenutka vključitve bolnika in njegove družine, vrste bolezni ter prepoznanih in izraženih potreb. V pediatriji se potreba po uvedbi paliativnega pristopa pri zdravstvenih delavcih pogosto prepozna prepozno ali pa se sploh ne. S širjenjem znanja in zavedanja koristi sodobne pediatrične paliativne oskrbe za bolnike in njihove svojce poskušamo doseči, da postane paliativni pristop pri bolnih otrocih z neozdravljivo napredujočo boleznijo del vsakodnevne klinične prakse. Ne gre le za eno neodtujljivih pravic najtežje bolnih otrok, gre tudi za delo zdravstvenih delavcev v skladu z etičnim kodeksom, da zdravljenje, ki je bolniku bolj v breme kot v korist, etično ni utemeljeno.
Uvod: V enotah intenzivne terapije se medicinske sestrednevno soočajo z umiranjem. To jim predstavlja velike obremenitve, ki vodijo do stiske. Namen pregleda literature je ugotoviti, kaj doživljajo ...medicinske sestre ob umirajočih pacientih v enotah intenzivne terapije in kako se soočajo z umiranjem. Metode: Uporabljena je metoda pregleda literature. Iskanje je bilo izvedeno v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, SAGE, Web of Science in CINAHL na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Proces iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Za analizo in sintezo podatkov je bila uporabljena metoda tematske analize. Rezultati: Od 1.886 zadetkov smo v končno analizo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo oblikovali dve glavni temi: (1) doživljanje medicinskih sester ob hudo bolnih in umirajočih pacientih; (2) profesionalni odnos medicinskih sester. Diskusija in zaključek: Izvajanje zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije je za medicinske sestre zelo stresno. Pri zdravstveni negi kritično bolnih pacientov se najpogosteje srečujejo s stalnimi fizičnimi obremenitvami, čustvenimi pretresi, pomanjkanjem čustvene podpore, žalostjo, izgorevanjem, depresijo, težavami v komunikaciji s pacientovimi sorodniki ter pomanjkljivim sodelovanjem in zagotavljanjem podpore v timu. Izpostavljene so številnim dejavnikom, ki prispevajo k doživljanju lastne stiske. Potrebni so ukrepi za zaščito, učinkovitejšo pomoč in podporo medicinskim sestram, ki se dnevno soočajo z umiranjem in zagotavljanjem podpore pacientovi družini oziroma svojcem.
Paliativna oskrba ob koncu življenja, v katerem se pojavijo znaki pričetka umiranja s pešanjem vitalnih organov in se končajo s smrtjo, je pomemben del celostne paliativne oskrbe. Včasih, ob izredno ...težkih refraktarnih simptomih napredovale bolezni, je lahko primerna tudi paliativna sedacija. Paliativna sedacija je medicinski postopek, kjer je potrebno strogo upoštevati protokol izvedbe, in slediti etično moralnim vidikom in nikakor prekoračiti črte evtanazije. Paliativno sedacijo je potrebno skrbno načrtovati, se pogovoriti z bolnikom, svojci in s celotnim timom, ki bolnika oskrbuje (zdravniki in negovalno osebje), ga ustrezno dokumentirati in nadzorovati. Pomemben je multidisciplinarni pristop, ko vsak od vključenih zdravnikov specialistov in negovalnega osebja osvetli svoj vidik. V prispevku smo opisali klinični primer bolnice, ki se je zaradi refraktarnega simptoma sprva odločila za paliativno sedacijo, kasneje pa je svojo odločitev spremenila. Pri opisanem primeru s standardnimi učinkovinami sprva nismo uspeli doseči ustrezne globine paliativne sedacije, zato smo se odločili uporabiti deksmedetomidin. Z deksmedetomidinom smo dosegli plitvo sedacijo, ki je bolnici olajšala trpljenje do te mere, da se je tudi odločila za prekinitev paliativne sedacije. Deksmedetomidin je učinkovita in varna učinkovina, ki si išče svoje mesto tudi v paliativni medicini. V literaturi so objavljeni samo posamezni prikazi kliničnih primerov in pregledov področja, ni pa še objavljene randomizirane raziskave. V prihodnosti se taka raziskava načrtuje.
Zdravstvena vzgoja je del poklicnih aktivnosti zdravstvene nege. Zdravstvena vzgoja na terciarni ravni se razlikuje od zdravstvene vzgoje na primarni in sekundarni ravni. Kronični bolniki – otroci in ...njihovi starši/skrbniki so izjemno občutljiv del prebivalstva, zato potrebujejo skrbno obravnavo. Nujna je celostna obravnava, ki je usmerjena v celotno družino. Pridobivanje znanja mora biti sistematično, načrtovano vnaprej in tudi preverjano. V obravnavo vključimo tudi druge strokovnjake, npr. psihologa, socialnega delavca, patronažno medicinsko sestro, učitelje v šoli ali vzgojitelje v vzgojno-varstvenem zavodu.
Spending one's last days and dying at home is a common wish of people with a life-limiting illness. Home-based palliative care is essentially organised at the primary level to meet the needs of ...palliative patients and their carers. The aim of this study was to identify the characteristics of home-based palliative care, focusing on those who identify palliative patients, what their needs are and how this affects their length of life and site of death.
This retrospective cohort study analysed routinely collected notes of patients enrolled in home-based palliative care between 2015 and 2021. Palliative care was provided by a primary health care team in a predominantly rural area.
This study included 107 palliative patients, aged 71±11.4 years, 94% of whom had cancer. They were enrolled in palliative care by their primary care team or by hospital staff. The enrolment by hospital staff (3%) resulted in significantly shorter survival (p=0.008). Patients lived an average of 66 days, and 65% of patients died at home. Home-based palliative care was found to respond to both basic and complex palliative medical needs, but was weaker in addressing socio-economic, psychological or spiritual issues.
This exemplary primary-level palliative team provided home-based palliative care that has improved over the years in terms of all the observed quality indicators: early enrolment, the proportion of patients dying at home and the ability to address needs. Specialised mobile palliative teams, hospitals and other palliative care settings complement home-based palliative care.
Pancreatic cancer is the fourth leading cause of cancer death overall, with 1.5 years life expectancy and minimal therapeutic progress in the last decades. Despite the burden it causes, there is ...little research on the needs of this specific population. This study aimed to explore healthcare professionals' views on providing care and patients' unsatisfied needs.
This qualitative descriptive study was carried out at a cancer hospital in Northern Greece. A total of 12 participants (6 physicians and 6 nurses), treating patients with pancreatic cancer undergoing chemotherapy, were recruited through purposive sampling and underwent face-to-face semi-structured interviews. Data were analyzed through the thematic analysis method in NVivo12 software.
The analysis highlighted two themes: "needs of patients with pancreatic cancer" consisted of 6 subthemes ("daily activities", "symptoms management", "psychological support", "information needs", "multidisciplinary care" and "end-of-life care") and "needs of healthcare professionals" had 3 subthemes ("psychological support", "education" and "organizational support"). Several symptoms are identified and affect the daily activities of these patients, and psychological support is important for the majority of them, even at the time of diagnosis. The participants express dissatisfaction with the absence of palliative care structures and services and stated that an interdisciplinary approach would improve the quality of care.
Healthcare professionals report a wide range of unsatisfied needs of patients with pancreatic cancer, with the majority expressing their concerns about the complete lack of patient support in the last stages of their lives.
For the purpose of celebrating the 40th anniversary of Alma Ata declaration, the WHO published a successful model of integrated patient care being performed in Slovenia. After two years, the WHO ...experts evaluated the success in practise during a visit to the Slovenian primary care environment. This report showed that Slovenia was a notable exception regarding developing effective primary care systems. The country has an impressive primary care which performs very well.
PDF
