Transplantacija pri otrocih in mladostnikih je izjemno zahteven način zdravljenja. Aktivno vključevanje medicinske sestre v delo multidisciplinarnega tima prispeva k bolj kakovostni obravnavi ...bolnika. Dobro multidisciplinarno sodelovanje lahko zmanjša pogostnost možnih zapletov in skrajša dobo hospitalizacije. Bolniki se pogosto soočajo s strahom in socialno osamitvijo. Zaradi osnovne bolezni se pojavljajo še dodatne težave, ki zdravstveno stanje otežijo ali poslabšajo. Medicinska sestra igra pomembno vlogo tudi na področju zdravstvene vzgoje. Ta se praviloma začne že med samo pripravo bolnika na transplantacijo oz. takrat, ko je bolnik uvrščen na čakalni seznam. Bolniku in njegovim staršem se morajo ponuditi izčrpne in resnične informacije, pomembne za ugoden izid zdravljenja.
Otroci in mladostniki zaradi različnih izkušenj, pričakovanj, kognitivnih sposobnosti in razumevanja zdravstvene obravnave, le to pogosto odklanjajo in se na različne pristope zdravstvenega osebja ...lahko odzovejo agresivno. Kadar je otrok ali mladostnik v slabem telesnem stanju, prestrašen, pod vpli-vom psihopatološkega doživljanja ali različnih psihoaktivnih snovi, je verjetnost za agresiven odziv večja. Obravnava zato zaposlenim predstavlja kompleksen izziv, ki zahteva individualen in celosten pristop. Najpomembnejši cilj zdravstvene nege je vzpostavitev varnega okolja. Ta pripomore, da otrok ali mladostnik ostane nepoškodovan, oziroma da se prepreči poslabšanje trenutnega psihičnega stanja, zaradi katerega je bil sprejet na enoto. Varnost se zagotavlja z vrsto sočasno potekajočih intervencij zdravstvene nege. Na Enoti za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo so v ta namen prostori tehnično prilagojeni. Med obravnavo zaposleni uporabljajo deeskalacijske tehnike, s katerimi ustvarjajo terapevtsko okolje, ki omogoča otrokom in mladostnikom izraziti stisko na varen način. V pomoč so tudi lestvice za ugotavljanje napovednih dejavnikov za pojav avto ali heteroagresivnega vedenja. Po navodilu zdravnika se ob stopnjevanju agresivnega vedenja aplicira zdravilo in/ali v skrajnem primeru uvede posebni varovalni ukrep. Ta je definiran v Zakonu o duševnem zdravju in se izvede v skladu s Standardom zdravstvene nege in Nacionalnim protokolom Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.
