Na Navje so s pokopališča sv. Krištofa prenesli le Linhartov spomenik, ki je tedaj stal zraven nagrobnika Hradeczkyjev. Linhartovih posmrtnih ostankov niso več našli. Prvi del besedila na spomeniku ...je v latinščini, posvetilo prijateljev v gajici pa je prispeval France Prešeren; slovenske verze so morda dodali šele leta 1845, ob 50. obletnici smrti. To ni prvotno besedilo spomenika, pač pa je znano od leta 1808. Na plošči piše, da so 1840 spomenik popravili in staro napisno ploščo iz lesnobrdskega kamna vstavili v nov spomenik. Zgornji del spomenika z ogredjem in sarkofagnim zaključkom spominja na Korytkov nagrobnik, zato je umestna domneva, da ga je izdelal kamnosek Ignacij Toman. Edini okras nagrobnika sta bršljanovi vejici, ki simbolizirata nesmrtnost in večno življenje. Napis: ANTONIO LINHART CARNIOLIAE HISTORIOGRAPHO ET CAESAREO-REGII CAPITANEATUS DUCAT. CARN. SECRETARIO. MERENTI MOERENTES POSUERUNT AMICI OBIIT 14. JULII 1795. Antonu Linhartu, zaslužnemu zgodovinarju Kranjske in tajniku cesarsko-kraljevske gubernije vojvodine Kranjske, postavili žalujoči prijatelji. Umrl 14. julija 1795. Verzi: Steze popustil nemškiga Parnasa, Je pisal zgodbe kranjske star’ga časa. Komu Matiček, Micka hči župana Ki mar mu je slovenstvo nista znana? Slavile, dokler mrtvi se zbudijo Domače bote ga Talija, Klijo. /Popravili perjatli 1840/ (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Josip Stritar, rojen 6. marca 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, je bil pesnik, pripovednik in slovstveni kritik ter je imel velik vpliv na tedanje slovstvo; ker je bil precej razgledan, je ...slovstvu odpiral pogled v svetovno kulturo. Veliko let je deloval v tujini, zlasti na Dunaju, kjer je izdajal dunajski Zvon. Bil je tudi častni občan Ljubljane, po njem se imenuje ulica. Umrl je 25. 11. 1923.Stritarjeve posmrtne ostanke so prepeljali iz Rogaške Slatine v Ljubljano in jih položili v grobnico Pisateljskega podpornega društva pri Sv. Krištofu. Vendar njegovega imena na skupni nagrobnik niso zapisali. Mesto je ob urejanju Navja za Stritarja predvidela tuj spomenik. Ta je v obliki klasicistične stele iz črnega lesnobrdskega apnenca, izdelali pa so ga v poznih štiridesetih letih 19. stoletja; možno je, da je izdelek Ignacija Tomana. V zatrepu je pozlačeno božje oko v trikotniku, obdano s sončnimi žarki, ki v krščanski simboliki obljublja odrešenje. Nagrobnik so na začetku arkad vzidali 1937. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Ernest Tiran (Ljubljana, 22.10. 1899 – 27.11.1966, Vojnik)Pesnik, pripovednik, dramatik, publicist: v prvi polovici tridesetih let 20. stoletja napisal povest Razbojnik Guzaj, skoraj sočasno z J. ...Golecem.
