Ze v Slikah iz Italije je razvidna zenska perspektiva, se bolj je o?itna v v pro- znem potopisu Popotni spomini (1884), v katerih je pisateljica znova ozivila po- tovanje po Italiji. Tudi to delo ...uvede navdusenje nad potovanjem, pisateljica pise o nepopisnem veselju, ki jo je bolj kot kdajkoli poprej prevzelo, ko se je odpravila na pot po Italiji. Ob?utek sre?e, da ji je dano potovati, izrazi v delu se nekajkrat in s tem izpri?uje, da zelja po potovanju pri zenskah ni ni? manj mo?na kot pri moskih. Pisatelji?ina zenska perspektiva se razkriva v komentarjih o osebah, ki ji prekri- zajo pot; se posebno ob ve?kratnih beznih sre?anjih z zakonskim parom, mlado, lepo zeno ter bledim in nerazpolozenim mozem, ki se ponavljajo kot vodilni motiv. Cveto?o zeno poimenuje pripovedovalka »poveretta« in na koncu se ji razkrije, da je kontesa, ki se ni poro?ila iz ljubezni. Zensko perspektivo izraza tudi prikaz popo- tne dogodivs?ine, ko se pripovedovalki zazdi, da je v nevarnosti, in vzlikne: »Bog pomozi boje?im zenskam, ki bi utegnile voziti se same v tako nespretno ustvarjeni diligenci!« (peSjak 1884: 614) Zof ka Kveder je v svojih pismih in literarnih besedilih izoblikovala podobo spre- hajalke, ki se svobodno sprehaja po evropskih prestolnicah, opazuje uli?no zivljenje in iz njega ?rpa navdih za literarno ustvarjanje.22 S tem je presegla tradicionalne meje med »moskimi« in »zenskimi« prostori, med urbanimi (tujimi) in ruralnimi (doma?imi) toposi. S tem, ko je za literarno prizoris?e uporabila prestolnico, je v svoja besedila vpisala moderne reprezentacije zenskosti. Najbolj inovativna je prav z ze omenjenim likom sprehajalke, transgresijo lika flâneurja, ki se je izoblikoval v drugi polovici 19. stoletja in utelesal nov na?in zivljenja v modernih mestih, pred- vsem v parizu.23 Ze v ?lanku Praga je krasna pono?i, kadar sije mesec, sem opozorila na pisatelji?ina pisma Ivanu Cankarju, v katerih je belezila sprehode po Pragi, tako podnevi kot pono?i. Pisala mu je o tem, kako se v?asih pono?i izmuzne iz kavarne, da lahko sama pohaja po mestu, kako se ji velikokrat kdo pridruzi, kako v preprostih ljudeh vzbudi zeljo po pripovedovanju. Zof ka Kveder v tem pismu nastopa hkrati kot sprehajalka in kot mimoido?a, saj njen pogled prestreze moski, ki se prav tako kot ona pono?i sprehaja po praskih ulicah. Toda od svojih predhodnic se ni razlikovala le po tem, da je sama pohajala naokrog pono?i, ampak predvsem po tem, da ni ve?, kakor Baudelairova »passante« mol?e?a, skrivnostna figura, ampak vedra pripovedovalka zgodb, ki vzbudi celo v grobem ali zdolgo?asenem spremljevalcu zeljo po pripovedo- vanju (mihurKo PoniZ 2007: 52). Lik sprehajalke je pisateljica prikazala predvsem v nemskih besedilih: v kratki pripovedi Ich und meine Ziele (1899) pise o tem, kako jo sprehod po bernskih ulicah inspirira za literarno ustvarjanje, sprehajanje je, ?e upo- rabimo sintagmo angleske raziskovalke lika flâneurja, mobilno ustvarjanje ( BoWlBy 1992: 28). Na podoben na?in je Zof ka Kveder dozivljala tudi bavarsko prestolnico München, ki jo je bralcem Agramer Tagblatt predstavila s svojim dozivljanjem mesta in ne z dokumentiranjem znamenitosti v njem.
Študija o Milici Schauo Ostrovški se deli na troje delov: v prvem oriše življenje in delo pisateljice in jo postavi v kontekst revije Ženski svet (1923-1941), da bi v drugem delu predstavila njeno ...tam objavljeno leposlovje (katerega pojav navezuje na širši družbeni okvir, medij objave in avtoričino osebno usodo), v tretjem delu pa se posveča vprašanju razmerja med revijalno in knjižno objavo, tako da upošteva in interpretira opombe literarne zgodovinarke Marje Boršnik k nekaterim izmed predstavljenih leposlovnih tekstov.
Članek na primeru dvojezične pesnice Luize Pesjak problematizira pristop tradicionalne, nacionalno in lingvistično orientirane literarne zgodovine, ki je kot kultura naroda in literatura postala ...prostor konstituiranja narodne identitete, a pri tem večkrat pozabila na procese v književnosti, ki so bili kompleksnejši. Temu sledi umestitev dela nemškega književnega opusa Luize Pesjak v okvir slovenske literarne zgodovine kot komplementarnega pola njenega slovenskega pisanja. Umestitev je prestop v tradicionalni vedi prevladujočega jezikovnega kriterija in naglasitev književnih procesov, ki niso bili vedno nacionalno "čisti". Analiza in interpretacija pesmi opozarja na nekaj najbolj izstopajočih vsebinskih, motivno-tematskih in formalno-stilnih potez ter jim odmerja mesto v literarnem življenju.
Leta 2014 se je odločila, da se preseli v dom za starejše, spakirala je polne škatle knjig in odšla v Trubarjev dom za upokojence v Loki pri Zidanem mestu, zatem pa se je preselila še enkrat – v Dom ...starejših občanov Preddvor, kjer je bližje domačim.
Prispevek se ukvarja s pojavnimi oblikami romana, kakršnega v novejši književnosti oblikujejo slovenske pisateljice in nekatere publicistke, kot so Brina Švigelj (Brina Svit), Manca Košir, Erica ...Johnson Debeljak, Vesna Milek, Sonja Porle in NIna Kokelj. Osrednji del besedila prinaša analizo pripovednega gradiva, ki je izhajalo od začetka osemdesetih let dalje, osvetljeno pa je glede na tipološke značilnosti in razmerje med tradicionalnimi ter novimi pripovednimi postopki.