Current research exploits the orthographic design of Brahmi-derived scripts (also called Indic scripts), particularly the Devanagari script. Earlier works on orthographic nature of Brahmi-derived ...scripts fail to create a consensus among epigraphists, historians or linguists, and thus have been identified by various names, like semi-syllabic, subsyllabic, semi-alphabetic, alphasyllabary or abugida. On the contrary, this paper argues that Brahmi-derived scripts should not be categorized as scripts with overlapping features of alphabetic and syllabic properties as these scripts are neither alphabetic nor syllabic. Historical evolution and linguistic properties of Indic scripts, particularly Devanagari, ascertain the need for a new categorization of its own and, thus preferably merit a unique descriptor. This paper investigates orthographic characteristics of the Brahmi-derived Devanagari script, current trends in research pertaining to the Devanagari script along with other Indic scripts and the implications of these findings for literacy development in Indic writing systems.
Man che trema Komelj, Miklavž
Ars & humanitas,
12/2014, Letnik:
8, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek poskuša ob nekaterih pesniških zapuščinah dvajsetega stoletja spregovoriti o tisti funkciji rokopisne pisave, v kateri »manus propria« postaja »manus aliena«. S pojavom pisalnega stroja ...rokopisna pisava ni izgubila svojega pomena, ampak se je pokazala v novi funkciji, ki ni zvedljiva na manualnost, ampak naredi vidne psihične avtomatizme. V članku je posebna pozornost namenjena avtomatski pisavi pri nadrealistih in Fernandu Pessoi. Obenem je konceptualizirana funkcija neberljivosti, ki omogoča, da v območju zapisa vztraja nekaj, kar na ravni besednega pomena ni moglo doseči artikulacije. Če so nadrealisti od avtomatske pisave sprva pričakovali možnost osvoboditve od vezi simbolnega zakona, nas Djuna Barnes v svoji drami Antifona opozori, kako nas roka, ki jo začne od znotraj voditi neka tuja sila, postavi ravno v presečišče vseh napetosti simbolnega. Zadnji del članka je posvečen pozni pesniški zapuščini Djune Barnes, v kateri prav skrajna (a nikoli dokončna) rokopisna elaboracija natipkanih strani tekst prestavlja v nov način obstajanja, ki se upira berljivosti in transkripciji, obenem pa izničuje opozicijo med prisotnostjo in odsotnostjo, na kateri temelji logika označevalca.
The paper deals with travelogues written by women from the Slovene lands in the late 19th and the early 20th centuries. The primary focus is on the travelogues of Luiza Pesjak, Marica Strnad, Marica ...Gregorič Stepančič, Marija Kmet, and Alma Karlin. Women's travel has a special cultural status. Three aspects are considered in the article: genre peculiarities of the texts (purposes of travel, categories "one's own/other/foreign"), gender and national issues and the interconnection of them, as this this period when the struggle for the emancipation of women begins as well as the national identity actively takes shape.
Izhodišče razprave je idejna in tematsko-motivna (torej znotrajliterarna) analiza besedil iz zbornika Generator:: za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov: slovenski eksperimentalni ...dramski in uprizoritveni teksti iz obdobja modernizma (1966–1986). Namen prispevka je osvetliti izbrana besedila skozi perspektivo, ki mi je med njihovim prebiranjem v Generatorju umanjkala; gre za žensko perspektivo, pravzaprav za njeno odsotnost. Prispevek se ukvarja s posledicami, ki jih lahko ima odsotnost ozaveščenosti glede manka ženske perspektive v slovenski dramatiki na reprezentacijo žensk in ženskosti, zlasti če gre za zabrisan učinek patriarhalne ideologije, ki se prikazuje kot univerzalna in merodajna izkušnja, čeprav so izkušnje drugih spolov iz nje izključene. Namen prispevka je raziskati reprezentacije žensk(osti) v slovenski dramatiki in ozavestiti morebitno učinkovanje patriarhalne ideologije ter njene posledice z idejno, tematsko in motivno analizo samih dramskih besedil. Pri tem se posebej posvetim razliki med moško in (maloštevilno) žensko dramsko pisavo. Besedila iz Generatorja vzamem zgolj kot študijo primera, da bi prikazala obstoj določenih simptomov v slovenski (eksperimentalni) dramatiki v danem časovnem obdobju (1966–1986). Razlike v reprezentaciji žensk(osti) na kratko osvetlim, razvojno gledano, tudi širše, s časovne distance, in sicer prek primerjalne analize s sodobno žensko dramsko pisavo, predvsem z dramoletom Nemi lik Simone Hamer (2010).
Izhodišče razprave je idejna in tematsko-motivna (torej znotrajliterarna) analiza besedil iz zbornika Generator:: za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov: slovenski eksperimentalni ...dramski in uprizoritveni teksti iz obdobja modernizma (1966–1986). Namen prispevka je osvetliti izbrana besedila skozi perspektivo, ki mi je med njihovim prebiranjem v Generatorju umanjkala; gre za žensko perspektivo, pravzaprav za njeno odsotnost. Prispevek se ukvarja s posledicami, ki jih lahko ima odsotnost ozaveščenosti glede manka ženske perspektive v slovenski dramatiki na reprezentacijo žensk in ženskosti, zlasti če gre za zabrisan učinek patriarhalne ideologije, ki se prikazuje kot univerzalna in merodajna izkušnja, čeprav so izkušnje drugih spolov iz nje izključene. Namen prispevka je raziskati reprezentacije žensk(osti) v slovenski dramatiki in ozavestiti morebitno učinkovanje patriarhalne ideologije ter njene posledice z idejno, tematsko in motivno analizo samih dramskih besedil. Pri tem se posebej posvetim razliki med moško in (maloštevilno) žensko dramsko pisavo. Besedila iz Generatorja vzamem zgolj kot študijo primera, da bi prikazala obstoj določenih simptomov v slovenski (eksperimentalni) dramatiki v danem časovnem obdobju (1966–1986). Razlike v reprezentaciji žensk(osti) na kratko osvetlim, razvojno gledano, tudi širše, s časovne distance, in sicer prek primerjalne analize s sodobno žensko dramsko pisavo, predvsem z dramoletom Nemi lik Simone Hamer (2010).
V jedru usvajanja materinščine je dejstvo, da je usvojitveni jezikovni material akustičen, se pravi govor. Zvoka in zvena materinščine je otrok deležen že v prednatalnih razvojnih fazah, tako da po ...rojstvu v mimetičnih procesih samo še izostruje in z izkušnjami nadgrajuje že zasnovano jezikovno zmožnost in občutljivost. Nasprotno je izhodiščni material pri šolskem usvajanju tujega jezika praviloma pisne narave, zato govorne vsebine pouka tujega jezika pogosto izhajajo iz pisnih predlog in so velikokrat reducirane na ta odnos. Govor je v tujem jeziku praviloma nadgradnja predvsem branja, pozneje tudi pisanja. Takšno razmerje med pisavo in govorom je pogojeno z naravo tujejezičnega učnega procesa, v katerem je pisava, podobno kot sam učni postopek, nujno favorizirana kot intelektualno središče pridobivanja jezikovne kompetence.
Pojav novih oblik uprizoritvenih pisav v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sicer ni odpravil tradicionalnih dramskih oblik, je pa korenito spremenil vlogo besedilnosti v ...gledališču. V članku zagovarjamo tezo, da je uprizoritvena pisava, osvobojena pravil dramske pisave in celo sintakse ter gramatike, v besedilno produkcijo vnesla ilokacijsko logiko. Članek zaključimo s preliminarnim razmislekom o razlikah med eksperimentalnimi strategijami pisave in najnovejšimi oblikami umetne inteligence za generiranje besedil.
V moji zbirki domačih razglednic hranim razglednico, ki je bila oddana na ilirsko bistriški pošti 6. avgusta 1904 s čudnim pripisom. Kljub trudu, da odkrijemo kaj skriva napis, mi ni uspelo. Zaman ...sem se obrnil tudi na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, ki je pred letom dni objavila uspeh dveh študentov in njihovega profesorja, ki so razvozlali podoben zapis. Ostal sem žal brez odgovora. Morda pa ta še pride.Razglednica je tudi sicer zanimiva. Kaže tudi vmesni prostor med Bistrico in Trnovim, ki je bil še povsem prazen. Na obeh sličicah z razglednice izstopajo le največje stavbe v Bistrici in Trnovem in seveda obe cerkvi, cerkev sv. Jurija v Ilirski Bistrici in cerkev sv. Petra v Trnovem. Lepo se vidi tudi vezno cesto med obema naseljema. Tako tudi laže razumemo šaljivo izreko o alkoholni vzdržnosti in gostoto gostiln: »Od Brinška do Šlenca živjo abstinenca, od Šlenca naprej je abstinenca frej!« Od Brinška do Šlenca ni bilo nobene hiše in tako tudi ne gostilne. Naprej pa je skoraj vsaka druga hiša točila alkoholno pijačo.vč 433
PDF
