Pri izdelavi vodnjaka na vzvod je bilo pomembno najti pravo težišče. Uteži so morale biti namreč le malenkost težje kot drog z vedrom. Za zajemanje vode je bilo potrebno le malo potisniti, pri ...dvigovanju vode pa mehanizem delo znatno olajšuje.
Osnova vodnjaka na vzvod je hrastovo ali kostanjevo drevo z enakovrednima vrhoma. Vanj je z železnimi klini gibljivo pritrjen prečni drog . Na enem koncu je obtežen s kamnom ali lesenim panjem, na ...drugi strani pa je pričvrščena veriga, na katero je obešen tanjši smrekov ali kostanjev drog. Veriga omogoča gibljivost pri spuščanju vedra v vodnjak. Na koncu tega droga je z železnim okovom pritrjeno vedro.
Eden najstarejših zabeleženih belokranjskih vodnjakov je vodnjak na Brezovi Rebri, ki nosi letnico 1864 in je zgrajen iz velikih klesanih blokov, ki jim domačini pravijo r’nki.
Zelo pogosto in razširjeno po celotnem ozemlju Bele krajine je dvigovanje vode s pomočjo leskovega kola na katerega je bilo prvotno nataknjeno leseno, pozneje pa pločevinasto vedro.
Mojster Franc Puhek iz Podloga pri Dragatušu, je povedal, da so za gradnjo kotlaste cisterne, globine šestih metrov, potrebovali približno trideset vozov kamenja.
Barili, leseni ročni sodčki, so držali od treh pa vse do dvajset litrov vode. Za štiri litrski baril se je uporabljal izraz četrtak, za osem litrskega pa osmak. Nosili so jih v rokah ali na rami, ...težje pa so si oprtali tudi na hrbet.
