Izvir Pečina je obzidan iz vseh strani, le na čelnem zidu je puščena odprtina, ki človeku omogoča dostop do vode. Najpogosteje uporabljen gradbeni material pri obzidavi izvirov v Beli krajini je ...grobo obdelan lomljenec.
Pogost način obzidave izvirov v Beli krajini je odprta obzidava izvira, pri kateri so izvirno kotanjo obložili s kamenjem ali betonom in vodo tako delno zajezili ter hkrati doprinesli k njeni ...čistoči. Pri nekaterih tako obzidanih izvirih je bilo znotraj okvirja dovoljeno izključno zajemanje vode za potrebe ljudi. Napajanje živine in pranje perila se je moralo odvijati zunaj obzidave. Pitna voda je zato ostajala čistejša in bistra.
Motiv križanega, ki ga najdemo vklesanega na obzidan izvir v Dragi pri Sinjem Vrhu je, je bil najpogostejši kamnoseški okrasni motiv na izdelkih v soško – vipavski in kraško – primorski arhitekturni ...regiji. V Belo krajino so ga prinesli primorski kamnoseki.
Strop obzidanih izvirov in jam je obokan (velban). Podboji in preklada odprtine so narejeni iz večjih in bolje obdelanih, mestoma celo klesanih kamnov.
Na območju Bele krajine se ob nekaterih vodnih virih nahajajo znamenja z lurško Marijo. Le-ta naj bi po prepričanju ljudi, bdela nad čisto pitno vodo in varovala tako vodo, kot ljudi, ki jo pijejo.
Red o vodnjakih za mesto ljubljansko je bil napisan 20. maja 1870, podpisal ga je župan Josef Suppan. Določal je, kako vodnjake nadzorovati, predvidel je komisijo za ogledovanje vodnjakov in njene ...naloge, določal, kako zidati nove ali obnavljati stare vodnjake ter kako preiskati vodnjake ter po potrebi zasutje ob nevarnih napakah na teh vodnih napravah. Preiskovanje vodnjakov je finančno pokrivala občina, če pa lastnik ni upošteval reda, je moral stroške pokriti sam.
