Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Prvi spomladanski planinski izlet so mladi planinci iz PD Snežnik opravili že 31. marca 1984. Kot običajno so se tudi tokrat zbrali ...iz vseh bistriških osnovnih šol. Organizator srečanja je bila Planinska skupina in mentorji iz OŠ Knežak. Zbralo se jih je toliko, da so bila potrebna dva velika avtobusa. Za varnost so poskrbele mentorice in mladinski planinski vodniki. Ker je dan prej narava znova poskrbela za belo veselje, je bilo srečanje temu prilagojeno. Zadnji postanek so imeli v lovski koči Devin, kjer jih je pozdravil izkušen lovec in jim povedal marsikaj o lovstvu pod Snežnikom.Cilj, travnata vzpetina z višino 1169 m Planina nad Koritnicami zaradi snega ni dovolila na njen vrh! Pa nič zato.Mlada planinka Tjaša Kalčič je v svoj planinski dnevnik zapisala:»Sobotnega jutra smo se planinci naše občine zbrali pred OŠ v Ilirski Bistrici. Vsi dobre volje smo se z avtobusi odpeljali proti Šembijam, Knežaku in Devinu. Krenili smo proti Planini, ki se je iskrila v snegu. Še bolj pa se je v soncu bleščala pisana kolona planincev. Na skalnatem robu smo imeli počitek Navzdol smo se drsali po snegu na kosih polivinila. Povzpeli smo se še na drugi tisočak Devin. Videli smo Snežnik, Vremščico, Nanos, Žabnik, Učko in morje. Proti koritnicam smo prepevali in opazovali naravo. Peljali smo se mimo tovarne stolov Bač. Na gradu Kalc smo imeli proslavo. Videli smo izvir reke Pivke. Še si želim na takšen izlet!« Njen mentor Ivan Valenčič je še pripisal, da je planinka Tjaša prispevala tudi še nekaj člankov v glasilo Šolske planinske skupine «Snežnik«, objavili pa so ji prispevke v tudi Planinskem vestniku. Nasploh pa je marljiva in vestna planinka! Lepo, mar ne?(164/vč) Na sliki: Tik pod vrhom 1169 m visoke Planine so mladi planinci skupaj s svojimi planinskimi mentoricami in mentorji ob počitku tudi krepko pomalicali. Na desni planinska mentorica Dora Kalčič.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Tudi naslednje leto (1970) so se mladim bistriškim planincem, že drugič, pridružili pivški planinci iz OŠ. Njih 33 je vodila ...planinska mentorica Nevenka Torkar. Na sliki, v zeleni vetrovki, v prvi vrsti na levi. Že ob prvem planinskem druženju z Bistriškim planinskim podmladkom, pred letom dni v snegu na zasneženem Krvavcu, se je navdušila nad tovrstnimi planinskimi akcijami in takoj oblikovala samostojno šolsko planinsko skupino. Bili smo jih jako veseli. Toliko bolj, ker smo tega dne na Nanosu na orientacijskem tekmovanju za Memorial Janka Premrla Vojka, postali prvaki Primorske in toliko podpore prisotnih ni imela nobena ekipa. Sprehod po vrhu Nanosa smo zaključili še z obiskom Predjamskega gradu in položili šopek cvetja na grob očeta pesnika Dragotina Ketteja na košanskem pokopališču. Bilo nam je res jako lepo.VČ/609- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Obilno dejavnost s planinskim podmladkom so v sedemdesetih letih preteklega stoletja v PD Ilirska Bistrica nadgradili tudi z ...vključitvijo najmlajših – cicibanov v planinsko dejavnost. Poskus, ki so ga opravili v vrtcu v Ilirski Bistrici je pokazal, da planinska dejavnost z najmlajšimi lahko močno popestri tako osnovno dejavnost v vrtcih, kot nudi številne možnosti za vzgojno in izobraževalno delo pri delu z najmlajšimi.Na sliki: Cicibani planinci na enem svojih prvih izletov v naravo s svojima vzgojiteljicama Marijo Štefančič in Heleno Klanšček. Izjemno priljubljeni so bili izleti k izviru Sušca, na Gradino, na Drago, na Hrib svobode, na Solne in na druge »vrhove« v neposredni bližini njihovega vrtca v Ilirski Bistrici. Postopoma so se pridružile tudi ostale vzgojiteljice iz sosednjih vrtcev iz ilirsko Bistriške občine. Izleti cicibanov planincev so postali pravcato planinsko gibanje pod Snežnikom. Domači slikar Jože Šajn je pripravil slikovno podobo ciljev poti in oblikoval prave planinske žige, ki so jih mladi z veseljem odtiskovali v svoje planinske izkaznice. Nad to vrstno dejavnostjo je bil navdušen tudi prof. športne vzgoje Silvo Kristan iz fakultete za šport v Ljubljani. Svetoval je pri pripravi metodičnih pristopov in že je v sodelovanju z domačim mladinskim vodnikom Mojmirjem Štefančičem nastal pravi planinski dnevnik CICIBANOVE STEZICE, namenjen prav predšolskim otrokom. Aktivnost za najmlajše planince je prevzela Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije in jo tako razširila po vsej Sloveniji. Planinske mentorice iz vrtca v Ilirski Bistrici so svoje izkušnje predstavile tudi svojim kolegicam iz 13 vrtcev iz vse Slovenije na Lisci. 259/vč- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je pomenil svojstven vrh planinske dejavnosti s planinskim podmladkom v PD Snežnik Ilirska ...Bistrica. Med leti 1970 in 1991 je podmladek PD štel 1.156 članov. V letu 1989 je društvo doseglo najvišje število članstva in se je z 11% v društvo zajetega prebivalstva povzpelo na 4. mesto v Sloveniji. Član PD je bil celo vsak 9. prebivalec občine Ilirska Bistrica. Mlade člane so pri planinskem delu vodili marljivi planinski vodniki in mentorji, praviloma prosvetni delavci na vseh osnovnih šolah in si prislužili številna priznanja in nagrade tudi republiška ter zvezna priznanja. Tako se je nekaj dnevnega nagradnega srečanja na Durmitorju v Črni gori udeležilo 12 pionirjev iz vseh bistriških šol planincev, dvoje mladih planincev se je za nagrado udeležilo evropskega srečanja v Švici. Doma pa so sprejemali obiske mnogih, ki so želeli videti kaj in kako delajo v Ilirski Bistrici s planinskim podmladkom.Je pa delo z mladimi bilo ne samo poučno, temveč tudi mnogokrat duhovito in prisrčno.Npr.: Ko je prvošolec planinec našteval kaj vse storijo, ko na planinskem izletu pridejo na cilj, je dejal da zavriskajo, zapojejo, se razgledajo po okolici in popijejo domačo nalogo! (Za domačo nalogo so morali namreč na izlet prinesti tetra pak s sokom). In Tonček: », … po končanem obisku gore smo se z vrha povzpeli navzdol. Tretješolka Irena pa je na proslavi 70 letnice PD Snežnik odgovarjala zakaj hodi v hribe in odgovorila: « … zato, ker je v hribih tako dober zrak, ki človeku sploh ne škoduje!«Pa srečno mladi planinci tudi v bodoče!Na sliki: Na planinskem izletu nad Ilirsko Bistrico, 1975 na Ravnice, izlet je vodil mladinski vodnik Vlado Dekleva.Vč/434 - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Osemdeseta leta so bila za ilirskobistriško planinsko društvo zelo živahna. Članstvo se je nekoliko oddahnilo od zidave in urejanja ...Koče na Velikem Snežniku v prejšnjih letih. Spet so se razmahnili pohodi v gore še posebej na one vrhove kjer še nismo bili. Konec septembra smo se odločili za vzpon na 1642 m visok Matajur. Poln avtobus planincev, tudi s planinskimi vodniki in mentorji ter precej mladine se je odpravil na pot. V Kobaridu smo še zaman iskali miličniško dovoljenje za izlet v obmejni pas. In se iz vasice Svino podali v strmino. Kar dobro smo se nahodili, da smo se približali vrhu. Iznenada smo se znašli med italijanskimi lovci, ki so leže v visoki travi prežali na divjad. Verjetno smo jim splašili pričakovan uplen. Našega opravičila niso niti razumeli, saj smo, ne da bi vedeli, že bili onkraj državne meje. V tem smo že bili na vrhu. Najprej nas je »pozdravil« mejni kamen z letnico 1947, ko so ga postavili in poškodovanim napisom SFRJ, le dobra 2 metra dalje pa je že bil visok kamen, ki je označeval vrh Matajurja. Za skok do vrha na italijanski strani sem kot vodja izleta prevzel odgovornost. Če bi me za prehod meje brez dovoljenja zaprli sem računal, da bom od udeležencev le dobil kakšno kartico s pozdravi. Tu smo si dali duška in zapeli po naše iz polnih pljuč. Na vrhu je bilo tudi nekaj izletnikov z italijanske strani, ki pa so se nam vljudno umaknili, še posebej, ko smo zapeli ono tedaj moderno »Od Vardara pa do Triglava…«. Na gori smo se še razgledali. Žal je meglica zakrivala oddaljene vrhove, tudi vrh Triglava in obrise Jadranskega morja; videti tudi ni bilo razgibane Beneške pokrajine na italijanski strani. Pod vrhom stoji moderna kapelica posvečena Kristusu Odrešeniku, postavili so jo italijanski planinci. Povratek je bil na pol krajši in že smo bili pri avtobusu. Strah glede prehajanja meje ni bil upravičen. Srečno smo se vrnili domov.Na sliki: Skupina ilirskobistriških planincev na vrhu 1642 visokega Matajurja, veseli, da smo spoznali še nov delček naše domovine. (Foto Vojko Čeligoj) 218/vč- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Zadnjo nedeljo v aprilu, 26.4. 1987 so se zbrali na Slavniku predstavniki sedmih planinskih društev z območja Istre. Ugotavljali so, ...da je celovitost Istre ogrožena. Istra je razdeljena na množico občin in med dve republiki, kar onemogoča obravnave skupnih interesov ljudi, ki živijo na tem območju: Slovencev, Hrvatov in Italijanov. Vprašali so se, kaj lahko organizirani planinci in planinska društva, ki delujemo na tem območju, pripomoremo k izboljšanju stanja.Ustanovili so koordinacijski odbor PD Glas Istre iz Pulja, Planik iz Umaga, Pazinka iz Pazina, Oljak iz Opatije, PD Sežana, PD Snežnik Ilirska Bistrica in Obalno društvo Koper. Zastavili so si nekaj konkretnih nalog: ponudili bodo stare in na novo oblikovane planinske poti bodisi vzdolž Čičarije, pa tudi prečne kot: Solinarsko pot od morja do Bele Krajine, izdali naj bi planinski vodnik po Istri in ponudili obiske številnih markantnih istrskih vrhov, postavili še kakšno planinsko postojanko, trdneje povezali istrska planinska društva, tudi z številnejšimi medsebojnimi obiski članstva in mladine …Čez dve leti, je PD GLAS ISTRE iz Pulja že odprla odprlo na novo zgrajeno kočo pod Brajkovim vrhom 1092 m sredi Istre. Izpod peresa Karla Kocjančiča in Branka Bratuša Ježka je leta 1997 je izšel Vodnik po Slovenski Istri, Čičariji, Brkinih in Krasu. Zahvaljujoč planinskim entuziastom postaja tudi Istra vse bolj znana v slovenskem in hrvaškem prostoru in širše.Na sliki: predstavniki PD Pazinka Pazin, PD Umag, PD Sežana, PD Snežnik Ilirska Bistrica in OPD Koper na prvem sestanku koordinacije istrskih planinskih društev.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vedno so nas Vojvodinski prijatelji pobratimi vabili na njihovo Fruško goro 539m, očitno so nam hoteli predstaviti tudi najvišji vrh ...Vojvodine Gudurički vrh 641m za kakšno drugo posebno priložnost. No in takšna priložnost se nam je pokazala junija 1988, ko je pobratimsko društvo Vršačka kula 399m iz Vršca, organiziralo Prvi zlet pobratimskih planinskih društev Jugoslavije.Nas deset ilirsko-bistriških planincev smo bili deležni posebne pozornosti. Že ob prihodu nas je sprejel predsednik planinskega društva iz Vršca Draksler in nas prisrčno pozdravil. Ob tem je pristavil, da je to, da Vas predsednik nekega društva v Vojvodini pozdravi v slovenskem jeziku, je to mogoče le v Vršcu. Povedal je še, da je doma iz Tržiča, da je prišel postaviti v Vršcu tovarno Tekstila, ker pa tu še niso imeli planinskega društva je ostal in ustanovil planinsko društvo. Lepo, mar ne?Že prvi dan smo naredili del poti do Planinskega doma, kjer smo prebivali v dneh našega druženja. Naslednji dan smo dolgo pešačili po ilovnati zemlji skozi nizko rastje in dosegli zaraščen nerazgleden Gudurički vrh, ki je s svojimi 641m najvišji vrh v Vojvodini. Nobenega občutka nismo imeli, da smo na nekem vrhu. Tu so nam gostitelji pripravili druženje ob ognju in pečenju debelih vojvodinskih klobas. Klobase smo si sami natikali na zlomljene vejice in jih nad ognjem obračali. Mnoge so nam nerodnežem padle v ogenj ali v pepel. Pojedli smo vse s pepelom vred. V povratku smo po nekaj urnem pešačenju obiskali še majhen zaselek s samostanom Mešić iz 12. stoletja in se vrnili utrujeni v planinski dom. V spomin na prehojeno pot smo dobili značke te poti. Bila so to pozna devetdeseta leta in Jugoslavija je že pokala po šivih. Na srečanju so manjkali pobratimi iz Hrvaške, Črne gore in Kosova, tudi Makedoncev se ne spomnem. Tisti, ki pa smo bili tam, nam je bilo lepo. Mnogi so nam vrnili obisk in se udeležili naših zimskih pohodov na Snežnik. Z nekaterimi planinci iz Vršca še ohranjamo pisne stike. Posebej smo si bili dobri z družino Stanka Pece organizatorji mnogih srečanj. Drugi dan smo že odpotovali proti domu. Na ropotajočem šino busu kot pravijo motornemu vlaku, ki je vozil med Vršcem in Beogradom, nas je presenetil starejši čokati mož z vprašanjem: »Da niste vi možda iz Ilirske Bistrice?« Le kako je mož vedel od kje smo doma? Pa je rekel, »Pa tako ste glasni!?«. No, lepa reč. Pohvalil se je, da je s svojo enoto vojakov gradil v Bistrici Olimpijski bazen in še žalostno potožil, kako je bilo delo naporno, vročina je ubijala garaško ročno delo. Le kako mu povedati, da je bazen bil desetletja opuščen in da je danes enostavno zatrpan z zemljo. Vse delo zaman.Na sliki: Tu nekje je vrh Vojvodine. Med udeleženci srečanja pobratimov v Vršcu, je tudi deset planincev iz Ilirske Bistrice. Na sliki prepoznamo: Franca Godca, Duško Cerjak, Marjanko Hrabar, Sonjo Čeligoj, Marto Trampuž, Zvonko Tuta v skupini so bili še Drago Jaksetič, Vojko Čeligoj in dvojica, ki sta mi pobegnila iz glave. 202/vč- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
