Članek obravnava selitve, ki jih povzročajo posledice podnebnih sprememb. Vsebuje rezultate raziskave, ki je potekala v okraju Shyamnagar v Bangladešu med prebivalci vasi, ki so najbolj občutljive na ...podnebne spremembe. Izbrano regijo pestijo številni okoljski problemi, ki silijo prebivalce v selitev. Pri tem se zastavlja ključno vprašanje, kakšno vlogo pri tem igrajo posledice podnebnih sprememb. Razen v primeru naravnih nesreč je ta le obrobna, saj gospodarski selitveni dejavniki prevladujejo nad okoljskimi. Verjetnost množičnega izseljevanja podnebnih migrantov iz Bangladeša je za zdaj majhna.
Transportation in urban areas, particularly metropolitan regions, generates congestion and vast greenhouse gas emissions, and thus imposes enormous challenges upon authorities in providing healthy ...living conditions and a supportive environment for businesses. Thus, the overall objective of the SMART-MR project was to support local and regional authorities in improving transport policies and providing sustainable measures for achieving resilient low-carbon transportation and mobility in metropolitan regions. To tackle this issue, ten project partners from eight metropolitan regions (Oslo, Gothenburg, Helsinki, Budapest, Ljubljana, Rome, Porto, and Barcelona) have shared their experience in transport and mobility planning by holding seven topically interrelated workshops. The goal of this publication is not to present all of the project results. It only focuses on the main lessons learned during the seven workshops.
Raziskava se osredotoča na možnost uporabe analize alternativnih prihodnosti in scenarijev pri krajinskem načrtovanju v obdobju podnebnih sprememb, kar bi zagotovilo širši pogled in poglobljeno ...razumevanje tega pristopa ter s tem njegovo boljšo in učinkovitejšo uporabo v prihodnosti. Raziskava vključuje pregled literature in analizo praktičnih projektov, ki so se v zadnjih letih izvajali po svetu. Poleg tega je avtor med marcem in septembrom 2014 opravil elektronsko anketo, v kateri je preučeval vidike uporabe tega pristopa v povezavi z vplivi podnebnih sprememb. Anketiranci so bili izkušeni raziskovalci iz 18 držav, ki so od leta 2000 sodelovali pri vsaj enem praktičnem projektu, povezanem s preučevano temo. Po analizi več kot 40 praktičnih projektov so bili v analizo vključeni tudi rezultati ankete, s čimer je avtor dobil celostno sliko potencialov in omejitev analize alternativnih prihodnosti in scenarijev pri krajinskem načrtovanju s posebnim poudarkom na podnebnih spremembah. Izsledki potrjujejo, da ta metoda spada med najučinkovitejše pristope odločanja, ki se uporabljajo za sprejemanje krajinske politike na območjih, na katerih se pokrajina hitro spreminja pod pritiskom urbanizacije in podnebnih sprememb. Kljub temu obstaja vrzel med napredkom, ki ga ta pristop omogoča na različnih ravneh, in kompleksnostjo vzorcev, negotovosti in pretresov v pokrajini zaradi vplivov podnebnih sprememb v urbanizirajočem svetu. Raziskava kaže, da obravnavani pristop odločevalcem ponuja veliko priložnost, da razširijo svoj pogled in sprejmejo ustrezno krajinsko politiko, še preden z vidika trajnostnega razvoja dosežejo točko, s katere ni več vrnitve. Pri uporabi analize alternativnih prihodnosti in scenarijev za zamišljanje pokrajin, na katere vplivajo podnebne spremembe in urbanizacija, naletimo tudi na določene težave in ovire, ki jih je treba odpraviti. Čeprav je raziskava bolj informativne narave, odpira nova vprašanja o tem pristopu in njegovi uporabi v prihodnosti in daje podlago nadaljnjim raziskavam.
Dealing with climate change means accepting tough tradeoffs: giving up certain energy sources, products, and conveniences, all of which have economic impacts. Politicians balk, but there are ...solutions. Roland Kupers turns to the new science of complexity to show how we can untangle a knotty global economy and start making progress.
Vse toplejše zime so smučišče Španov vrh nad Jesenicami pahnile v nazadovanje in zimski turizem na Planini pod Golico na rob propada. Pri morebitnem oživljanju zimskega turizma se v luči novih ...podnebnih razmer postavlja vprašanje smotrnosti vlaganja v klasični zimski turizem. Prispevek analizira trende temperature zraka v zimskih mesecih in trende snežne odeje na Planini pod Golico z namenom ugotoviti smiselnost razvoja zimskega turizma. V sklepnem delu so navedeni predlogi za novo, trajnostno obliko turistične ponudbe na Planini pod Golico na osnovi lokalnih potencialov.
Prek študije mesta Solapur v indijski državi Maharaštra se v članku obravnavajo okoljski vidiki neorganizirane tekstilne panoge, ki zaposluje veliko število ljudi. Odpadki, ki jih ustvarja tekstilna ...panoga, povzročajo spremembe zemljiških in kmetijskih vzorcev, kakovosti zraka in biotske raznovrstnosti ter zdravstvene težave. Uporabljena metodologija vključuje kvalitativne in kvantitativne podatke o mogočem vplivu na podnebje, zdravje, kmetijstvo, biotsko raznovrstnost, vodo, zrak in prst. V okviru raziskave je bila opravljena obsežna podrobna analiza literature in predlagana morebitna rešitev v obliki trajnostnega modela mreženja za blaženje sprememb. Trajnostni model bo z informacijsko in s komunikacijsko tehnologijo (IKT) pomagal doseči želene razvojne cilje. Vloga IKT je usmeriti oskrbovalno verigo, kar lahko poveča učinkovitost in konkurenčnost panoge.
Kmetijstvo je v veliki meri odvisno od vremena oz. od podnebnih razmer. Kmetijstvo ima ob vse izrazitejših podnebnih spremembah pomembno vlogo pri njihovem blaženju, hkrati pa se mora nanje tudi ...prilagajati. Za razvoj strategij prilagajanja je potrebno poznavanje vzorcev spreminjanja različnih agro-meteoroloških kazalcev, zato je namen tega prispevka ovrednotiti spremembe ključnih agro-meteoroloških spremenljivk nad območjem Slovenije. Obravnavali smo spremembe temperatur, števila hladnih, toplih ter vročih dni, evapotranspiracije, količine padavin in drugih izvedenih spremenljivk. Za izračun sprememb smo niz meteoroloških podatkov razdelili v izhodiščno obdobje (1961 - 1990) ter primerjalno obdobje (1991 - 2007), za izračun trendov pa smo uporabili kar celoten niz meteoroloških podatkov med leti 1961 ter 2007. Povprečna letna temperatura zraka se je v primerjalnem obdobju povečala med 0,7 °C ter 1,4 °C, izrazit pa je tudi dvig povprečne maksimalne temperature zraka. Izrazito je tudi povečanje števila vročih dni ter zmanjšanje števila hladnih dni. Pri padavinah so opazne spremembe izrazito sezonsko ter regionalno pogojene; tako se je količina padavin zmanjšala pozimi, jeseni pa povečala. Izrazito pozitiven trend je razviden pri poletni evapotranspiraciji, pri čemer so vrednosti trenda najvišje julija (na Goriški ter Obalno-kraški regiji celo 30 mm/10 let).
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU že več kot šest desetletij opravlja redne meritve Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto. Oba ledenika se v zadnjem desetletju in pol intenzivno ...krčita. S krčenjem ledenika pod Skuto prihaja vse bolj do izraza pomen njegove senčne lege na vznožju okoliških ostenij. S primerjavo dinamike krčenja ledenika in izbranih meteoroloških kazalcev primerljivih opazovalnih postaj izpostavljamo pomen in stopnjo vplivanja podnebnih sprememb na ta, najbolj jugovzhodno ležeč ledenik na območju Alp.
Za oblikovanje strategij prilagoditev predvidenim podnebnim spremembam potrebujemo scenarije bodočega podnebja v regionalni skali. Lokalne podnebne razmere so običajno v veliki meri odvisne od ...procesov, ki potekajo v manjši skali, kot je prostorska ločljivost globalnih modelov splošne cirkulacije (MSC), ki so orodje za proučevanje odziva podnebnega sistema na spremembe sestave ozračja. V delu so zato prikazani načini, kako premostimo prepad med obsežno prostorsko in regionalno skalo, kar imenujemo tudi empirično zmanjševanje skale. Pri tem smo za povezavo podnebnih spremenljivk v regionalni oziroma lokalni skali s podnebnimi spremenljivkami v obsežni skali uporabili različne matematične modele. Modele, ki temeljijo na izmerjenih vrednostih v preteklosti, smo uporabili za projeciranje rezultatov simulacij štirih MSC. Pri tem predpostavimo, da bo v spremenjenih podnebnih razmerah matematični opis odvisnosti med lokalno podnebno spremenljivko in podnebno spremenljivko v globalni skali še vedno veljaven. V obdobju 2001 do 2030 se bodo v Sloveniji temperature zraka povečale za 0.5°C do 2.5°C, v obdobju 2031 do 2060 za 1°C do 3.5°C in v obdobju 2061 do 2090 za 1.5°C do 6,5°C. Več težav je z empiričnimi modeli za ocenjevanje letne količine padavin, saj je kakovost modelov zadovoljiva le za mesece hladne polovice leta.
Novejše projekcije podnebnih sprememb v vedno večji meri kažejo na spreminjanje vodne bilance tal, ki ima tudi povraten učinek nanje. Obravnavali smo časovno dinamiko vode v tleh za Ljubljano in ...Mursko Soboto za zadnjih 46 let in preko podnebnih scenarijev do konca stoletja. Za osnovo smo izbrali tridesetletno obdobje 1961-1990, s tem smo nato primerjali obdobje 1991-2006 in projekcije po treh različnih scenarijih podnebnih sprememb, ki smo jih pripravili v obliki inkrementalnih sprememb temperature in padavin kot kombinacijo različnih projekcij za Slovenijo. Z modelom SIMPEL smo določili spremembe potencialne evapotranspiracije (metoda EPIC Penman-Monteith), vodnega primanjkljaja (razlika med količino padavin in potencialno evapotranspiracijo) in števila sušnih dni. Pri vseh treh spremenljivkah se kažejo naraščajoči trendi že za obdobje 1961-2006. Opazovali smo tudi spreminjanje variabilnosti, ki je izrazito predvsem pri številu sušnih dni in nam prinaša dodatno povečevanje tveganja suš. Glavne rezultate smo predstavili z izračuni verjetnosti za pojav določenega števila sušnih dni. Pri tem verjetnosti za več kot 35 sušnih dni v vegetacijskem obdobju (od aprila do septembra) v drugem obravnavanem obdobju ter pri projekcijah po srednjem in še toliko bolj po visokem scenariju podnebnih sprememb bistveno presegajo verjetnosti v prvem obdobju in pri projekcijah po blagem scenariju.
PDF
