Prispevek posega na široko področje jezikovnega in nejezikovnega medsebojnega vplivanja in delovanja v ozkem, izbranem krogu udeležencev, torej na področje govornih dogodkov, v katerih nastaja ...ožjeinteresni, posredni ali neposredni, eno- ali obojesmerni dvogovor. Posebna pozornost bo namenjena prav enosmernemu dvogovoru, imenovanem razgovor, in obojesmernemu dvogovoru, imenovanem pogovor.
V prispevku raziskujemo rabo krščanskega izrazja v frazemih (s poudarkom na pragmatičnih frazemih). Kot dopolnitev predhodnim frazeološkim razpravam, ki temeljijo na slovarskem gradivu oz. pisnih ...besedilih ali pisnih korpusih, nas zanima raba v vsakdanjem spontano govorjenem jeziku. Rezultati kažejo, da gre za besede, ki so prevladujoče rabljene v nepropozicijski (metadiskurzni) vlogi, predvsem za izražanje odnosa govorca do vsebine pogovora, redkeje pa tudi do naslovnika ali okoliščin.
Pogovor je pomembna človeška dejavnost, preko katere ljudje vzdržujemo stik z zunanjim svetom. V članku skušamo razumeti dinamiko spontanega pogovora (menjavanje besede, seganje v besedo, sočasni ...govor) in razloge za neenako sodelovanje posameznikov v pogovoru. Delo temelji na desetminutnem avdioposnetku spontanega pogovora med španskimi študenti, posnetem novembra 2005 v Granadi, in analizi transkripcije. Korpus ima vse značilnosti pogovornega jezika in spontanega pogovora. Spontani pogovor je borba za besedo, kar je očitno pri sočasnih govorih, ko si besedo pridobi najbolj prevladujoča oseba. Pri seganju v besedo gre pogosto za sodelovanje v pogovoru in ne nujno za boj za prevzem besede. Sodelovanje posameznikov v pogovoru je odvisno od odnosov med njimi, njihovega kulturnega ozadja in od obvladanja jezika (tujcem je težje). Sodelujoči morajo biti hitri in učinkoviti (pomemben je situacijski kontekst), zato razvijejo strategije, zanimive za nadaljnje raziskovanje. Članek temelji na raziskavi, ki jo je Martina Svečnik izvedla leta 2005/2006 v Granadi, v Španiji, in jo vključila v svoje diplomsko delo z naslovom El espan~ol hablado – análisis del discurso.
Popravljanja so majhen, a pomemben mehanizem in strukturna enota spontano tvorjenih izjav. Pri analizi izhajam iz pristopov analize diskuza, predvsem konverzacijskih analiz. Popravljanje je ...retrogradna struktura - z vidika dogajanja na sintagmatski osi jo zaznamuje premik nazaj. Analiza pragmatičnih vidikov pa kaže, da so razlog za popravljanja običajno dogajanja v psihološki dimenziji diskurza, natančneje namera govorca, da besedilo uskladi s spremenjeno strategijo, da popravi napako ali težave pri izrekanju. Analiza strukture popravljanj pokaže, da ta vključujejo tri obvezne elemente: popravljeno, prekinitev in popravek, pogosto pa je med prekinitvijo in popravkom še eno ali več popravljalnih sredstev. V gradivu za nalizo, govornem korpusu telefonskih pogovorov v turizmu, je popravljanje izvedeno v 8 % vseh izjav.
Rad iznosi interpretaciju Krležine drame Aretej ili legenda o svetoj Ancili, rajskoj ptici (1959.) povezujući taj tekst s Krležinim Pogovorom za dvije drame: Areteja i Jurja Križanića, s njegovim ...dnevničkim zapisima iz 1942. godine i s drugim intertekstnim sugovornicima čiji se fantomski glasovi razaznaju u dramskome tekstu. Analitički uvidi pritom se oslanjaju na ranije osvrte na dramu i na njezina uprizorenja, ali i na novija čitanja dijelova Krležina opusa, prije svega na radove L. Čale Feldman, M. Čale, P. Brebanovića i T. Brleka.