Rad je posvećen Marku Vipsaniju Agripi, Augustovom bliskom prijatelju i vjernom suradniku, iznimno sposobnom vojnom zapovjedniku, upravitelju i graditelju, kojemu je August mogao mnogo toga zahvaliti ...tijekom svog uspona na vlast i upravljanja državom.
The paper studies the importance of demographic processes on the territory of Sandžak in the period of 1948-1991 in the context of demographic causes of Great-Serbian aggression against Croatia and ...Bosnia and Herzegovina in 1991 and Serbian military activities in Kosovo and south-east of Serbia (Preševo and Bujanovac districts).It has been presumed that the religious and national structure of Sandžak with a further trend of the increase of absolute number and relative share of Moslems and decreasing number of Serbians and Montenegrins, as well as considering its geostrategic importance to Serbian and Montenegrin interests then those of international power centres, will continue to be the causal space of potential crises and war conflicts not only in the quoted country but in the larger region too. As it is a question of nearer Croatian security environment, the territory of Sandžak is important also from the viewpoint of national security of the Republic of Croatia.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, SIK, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Ilirsko bistriški planinci smo bili včasih redni udeleženci pohodov na 1028 m visok Slavnik. Pohod že 41 let uspešno organizira Obalno planinsko društvo Koper. Bistriški planinci so po navadi izbrali ...pot iz Skadanščine in v dobri uri in pol dosegli vrh, kjer obalni planinci, pripravijo krajšo slovesnost s kulturnim programom in podelijo spominske značke za večkratno udeležbo na pohodu.Na sliki udeležba skupine starejših planink, dragocenih pevk, ki so nam s petjem polepšale marsikateri pohod v gore. Za petje so izkoristile tudi kratek oddih na poti proti vrhu Slavnika.Na sliki, planinske pevke in pevec, z leve: Ada Rolih, Mara Cubr, Darinka Šajn, Stana Božič in zakonca Jože in Jožica Knafelc. (vč/ 441 slika: foto Vojko Čeligoj)
V šolskih počitnicah 1954 sem bil povabljen, da se udeležim pohoda po poteh 14. divizije. Že v napovedi je veljalo, da gre za naporen pohod dolg nekaj sto kilometrov, večinoma po brezpotju. Pohod je ...organizirala organizacija zveze borcev Slovenije za otroke padlih borcev. Oblikovali so skupino mladincev, pretežno iz zahodnega dela Slovenije – Primorske. Naredili so nam prave pohodne težke čevlje, pretežke za moje tanke mestne noge. Pa ne samo moje. Že na pol poti je nekaj udeležencev zapustilo skupino. Zaradi velikih žuljev so odšli domov. Skupina je premogla tudi dve dekleti obe z Idrijskega. Vodja naše pohodne skupine je bil partizan Ris iz Celja.Zbrali smo se v Ljubljani. Z avtobusom so nas odpeljali v Črnomelj, kjer smo se udeležili proslave in štartali. Prehodili smo Belo Krajino, se pri Suhorju zagrizli v Gorjance in oprtani z nahrbtniki prišli v Novo mesto. Spali smo v šotorih, ki so ji pred nami pripeljali s tovornjakom. Vmes so nas poučili o borbah in žrtvah legendarne 14. divizije in o njeni prehojeni poti. Tudi naš ate je bil v tej diviziji – v Gubčevi brigadi in pri cerkvici Sv. Ane ga je že po štirinajstih dneh smrtno ranila granata, ki so jo Nemci na slepo izstreli iz Trebnjega. Pohod sem zato jemal kot moj in sestrin dolg do najinega očeta in tako lažje premagoval napore. Kamor smo prišli so nas ljudje prijazno sprejeli, tudi z mitingi in kulturnim programom. In res je veljalo geslo, ki so ga organizatorji zapisali v spominsko knjižico, ki smo jo pohodniki prejeli na začetku pohoda: »Pojdite k ljudem, sprejeli Vas bodo tako kot so nekoč sprejeli Vaše očete.« Bilo je komaj deset let po vojni in spomini nanjo so bili še živi prav na vsakem koraku. Sledili smo pomembnim krajem s pohoda 14. divizije: od Sedlarjevega, kjer so borci prestopili mejno Sotlo, da bi se borili na slovenskih tleh, pa obkrožili Celje, nadaljevali smo pot mimo Planine, Slovenskih konjic, grizli smo kolena na Basališču, kjer so bili hudi boji, poklonili smo se tragičnim žrtvam pri Frankolovem. Zadnjič smo prespali pri Koči na Svetini in se podali proti Gorenjski. Preko Črnivca in Zlatega polja smo dosegli Kamnik in se še isti večer pripeljali v Ljubljano, kjer smo pri spomeniku Narodnih herojev prisostvovali svečanosti prirejene nam v čast.Za seboj smo imeli bogato izkušnjo, spoznali smo številne borce štirinajste divizije in njene komandante. Žal pa nisem srečal nikogar, ki bi se spomnil našega ateta. Na žulje smo kmalu pozabili. (397/vč)Na sliki: Skupina pohodnikov po poteh 14. divizije v Novem mestu pred spomenikom padlih. Tu smo položili vence, nagovor je v našem imenu podal komandant pohodne brigade tov. Ris.
Talijanski humanist Tideo Acciarini (Sant’Elpidio a Mare, oko 1430/1440 – oko 1500) šezdesetih je i sedamdesetih godina 15. st. djelovao kao magister humanitatis u Dalmaciji, gdje mu je učenik, među ...inima, bio Marko Marulić. U Acciarinijevu književnu ostavštinu pripada i odulja poslanica u heksametrima Ad beatissimum Christianae religionis parentem Maximumque fidei Romanae Antistitem Sistum sic Pontificem IIII. Seraphici Francisci pientissimus hortatus in Turcas, per Tydeum Acciarinum Picentem. U literaturi se pjesma spominje tek odnedavno, a dosad nije bila objavljena niti je bila predmetom proučavanja. U ovom se radu opisuje rukopis u kojem je sačuvana, određuje se datacija i moguće mjesto nastanka, daje se pregled kompozicije i sadržaja te se iznose načela po kojima se objavljuje. Slijedi editio princeps Acciarinijeve pjesme Sikstu IV., s usporednim prijevodom na hrvatski i s popratnim bilješkama.
V nedeljo, 19. junija 1983 je Slovensko planinsko društvo Trst pripravilo že 12. srečanje Slovenskihplaninskih društev. Srečanja v Bazovici se je udeležilo nekaj sto planincev s Tržaškega, s ...Primorske patudi iz Gorenjske in iz Ljubljane. Iz Ilirska Bistricese se je srečanja udeležilo nad 50 planincev. Večina društev je na srečanje prinesla tudi svoje prapore, kar je šeprispevalo k slavnostnemu vzdušju. Domačini so se res potrudili, pripravili so prisrčen kulturniprogram v katerem so sodelovali številni mladi nastopajoči iz Bazovice in okolice. Udeležence jepozdravil predsednik SPD Trst Pino Rudež, dolinski župan Škerk, tajnik občine Marjo Kralj in drugi. Popeljali so nas po razgledni poti ob robu dela tržaškega zaliva nad Sesljanom z izjemnim razgledomna Trst in tržaški zaliv.Name in na nas Bistričane je s te poti poseben vtis naredilo druženje z udeležencem tega pohoda tigrovcem Dorčetom Sardočem (1898-1988). Seveda je takoj stekel pogovor o Tigrovcih posebej o njihovih žrtvah. Prav v tistem času naš sogovornik izdal knjigo »Tigrova sled« s spomini na sodelovanje tej domoljubni primorski tajni organizaciji. Povedal nam je bridko izkušnjo v zvezi z njegovim bratom Alojzem Sardočem (1895-1976), ki ga je tedanja fašistična oblast zaradi slovenskega petja zaprla v južno Italijo. Z veliko težavo je dobil dovoljenje, da obišče brata v zaporu. Ker pa se ni uklonil, da bi se z bratom pogovarjal samo italijansko, se je vrnil domov ne, da bi brata sploh videl. Brat Alojz je dve leti učiteljeval na osnovni šoli Podgraje pri Ilirski Bistrici. Kasneje je po zaobljubi, če bo brat obtožen na 2. tržaškem procesu ostal živ, stopil med menihe in dobil ime pater Lanuin.Na sliki: z leve: Študentka Metka Čeligoj, borec prekomorec Alojz Stegu, tigrovec Dorče Sardoč in Vojko Čeligoj. (401/VČ)
PDF
