Članek predstavi sezono vojaških pohodov v srednjem veku. Znotraj tisočletnega časovnega loka se osredotoča na čas od 11. do 15. stoletja in na prostor fevdalne krščanske zahodne in srednje Evrope. V ...uvodnem delu predstavi relevantno literaturo in opozori na premike v razumevanju srednjeveških vojaških pohodov v novejšem času. Osrednji del skuša odgovoriti na vprašanje, ki prvenstveno zadeva vojaško zgodovino, se tesno prepleta z okoljsko ter socialno zgodovino srednjega veka: v katerem delu leta so v srednjem veku potekali vojaški pohodi? Ob tem vprašanju bomo pokazali neposredno povezavo med vojaškimi pohodi in spreminjanjem narave skozi leto v odnosu do kmečkih opravil in verskih praznikov. V zadnjem poglavju bomo na osnovi statistike srednjeveških bitk, ki jo ponujata dva zgodovinarja, skušali predstaviti, kakšen delež spopadov je potekal v zimskem času. Zaključke statistične primerjave bomo podprli z nekaterimi primeri zimskih vojaških pohodov iz (poznega) srednjega veka.
U hrvatskoj tradicijskoj kulturi božićno vrijeme obuhvaća blagdane: Božić, Sveti Stjepan, Sveti Ivan, Nevina dječica, Silvestrovo, Nova godina i Sveta tri kralja. U radu se navodi i ...multidisciplinarno interpretira stotinjak primjera čestitarskih ophoda, pohoda i običaja od Božića do Sveta tri kralja. Ti primjeri nalaze se u literaturi od 1846. godine do naših dana, a sedamdesetak je primjera suvremenih izvornih terenskih zapisa iz Republike Hrvatske i Bosne i Hercegovine. Ti zapisi nastajali su od 2004. do 2017. godine. Neki čestitarski ophodi, pohodi i običaji iščezli su, neki su se modificirali i reducirali. U čestitarskim ophodima, pohodima i običajima ogledaju se pretkršćanski elementi. Običaj posipanja položaja žitom i položajnikovo kresanje vatre i izgovaranje želja za nastupajuću godinu ima panspermijsku funkciju. Kada bi položaj nakon položajenja došao blizu kuće svoje djevojke ukućani bi ga pozdravili pucanjem iz pušaka. Taj običaj imao je apotropejsku funkciju. Simbolično šibanje djece na blagdan Nevine dječice također ima apotropejsku funkciju. Istu funkciju ima i upotreba pirotehničkih sredstava u dočeku Nove godine. Taj običaj u hrvatskoj tradicijskoj kulturi nastao je u drugoj polovici 20. stoljeća i najmlađi je običaj koji se interpretira u radu.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Pohod ob žici okupirane Ljubljana. Pionirski pohod, štart, obrazi, spominsko obeležje na Vidmarjevi vili na Večni poti (27. april - OF), tek otrok mino obeležja, štart pod Rožnikom, tek, bodrenje tekačev skozi Tivoli, ploskanje publike (otrok), prihodi na cilj, obrazi (dobri posnetki), pohod starejših, pohodniki mimo Muzej ljudske revolucije (Sodobne zgodovine, Cekinov grad), obisk v muzeju, razstava, igra otrok s topom in na tanku pred muzejem, cilj.
Pot spominov in tovarištva (kratica PST) je 32,5 km dolga pot okrog Ljubljane. Speljana je po trasi bodeče žice, ki je med 2. svetovno vojno (med letoma 1942 in 1945, t.j. do konca vojne) omejevala mesto.
Ob poti stojita 102 spominska kamna, katerih izgradnjo so financirala različna ljubljanska podjetja. Na krajih, kjer pot sekajo mestne vpadnice, stoji 6 spomenikov. V času vojne je bil obseg mesta manjši, zato zdaj del poti poteka preko stanovanjskih naselij. Izven naseljenih področij je pot speljana skozi drevorede, prečka pa tudi hrib Golovec. Na več mestih so zasajene skupine 88-ih dreves, ki nosijo ime »Drevored v spomin na tovariša Tita« (Tito je živel 88 let). Pot spominov in tovarištva je izjemna mestna infrastruktura, ki omogoča prebivalcem letno in zimsko rekreacijo, saj so v času snežne odeje na nenaseljenih področjih urejene tekaške steze. Vir: Wikipedia
The Path of Remembrance and Comradeship (Slovene: Pot spominov in tovarištva, acronym PST), also referred to as the Path along the Wire (Pot ob žici), the Path around Ljubljana (Pot okoli Ljubljane) or the Green Ring (Zeleni prstan), is an almost 33-kilometre long and 4-metre wide gravel-paved recreational walkway around the city of Ljubljana, the capital of Slovenia. It was completed in 1985 and runs along the course of the barbed wire fence that surrounded Ljubljana during World War II, when Italian and later German occupying forces tried to prevent contact between the city and the surrounding countryside. The path is way marked by signposts, information boards with the map of the path, plaques and metal markers, as well as signposts at the turn-offs. At the former positions of the bunkers of the occupying army 102 memorial octagonal stones designed by the architect Vlasto Kopač have been laid. Along the green area adjacent to it, 7,400 trees of 49 tree species have been planted. Source: Wikipedia
Information:
Ljubljana: The traditional walk on the Path along the Wire, which used to encircle Ljubljana during WW2.
Original language summary:
Ljubljana: tradicionalni Pohod ob žici okupirane Ljubljane.
Slovenski planinci v zamejstvu že vrsto let uspešno organizirajo krožni planinski pohod od Bazovice do Bazovice. Do petsto planincev z obeh strani meje smelo prehodi pot po obrobju tržaškega Krasa s ...pogledom na morje. Med stalnimi udeleženci so ta čas bili planinci iz Kopra, Sežane, Ilirske Bistrice, Gorenjske ter hrvaške Istre. Vedno smo štartali izpred Bazoviške cerkve in spomenika padlim v drugi vojni, se podali v dolino do Botača, se znova povzpeli na kraški rob do Drage in Peska na Krvavem potoku, pa mimo Gročane dosegli vrh znamenite Kokoške 674m, da bi ob pravem trenutku dosegli Bazovsko gmajno in se udeležili tradicionalne slavnosti ob spomeniku ustreljenim bazoviškim junakom. Požrtvovalni organizatorji so nam vsem vedno na koncu še postregli z okusno »pašto šuto«.Na sliki organizatorji pohoda in njihovi gostje, z leve:Viktor Stopar, predsednik planinskega odseka društva Sloga iz Bazovice, ilirsko-bistriški planinci Miranda in sin Andrej Škrabolje, Marija Simčič, Jožica Knafelc, Jožica Milavec (PD Sežana), Vojko Čeligoj (PD Snežnik Ilirska Bistrica) in Bruno Škrk (predsednik SK Devin Nabrežina). Foto Jože Knafelc. 196/vč
Hrvatski prijevod spisa nadbiskupskih pohoda župama Vranjicu, Mravincima i Kučinama, koje su jedine nekada bile u prostoru sadašnjega Grada Solina (sada ih je više), a Solin je pripadao župi
...Vranjicu. Sačuvani su spisi pohoda od 10. lipnja 1682. (Vranjic), 1. svibnja 1711. (Mravince i Kučine), 21., 22. i 23. svibnja 1718. (Vranjic) i 18., 19. i 20. travnja 1750. (Mravince i Kučine).
Spisi biskupskih pohoda župama Vranjicu, Mravincima i Kučinama prevedeni su s talijanskoga izvornika i dva spisa prepričana iz hrvatskoga izvornika. Ove su župe nekada bile jedine u prostoru ...sadašnjega Grada Solina (sada ih je više), a Solin je pripadao župi Vranjicu. Biskup u svome pohodu svakoj župi bilježi (ili daje bilježiti) odgovore na unaprijed određeni sustav pitanja, ali biskupovi zaključci o onome što je vidio i čuo te opisi događaja koji prate pohod pokazuju mnoštvo podataka o javnome i osobnom životu u ono doba. Pohod je praćen posebnim bogoslužjem, ali i pokazivanjem poštovanja biskupu i njegovoj pratnji svečanim dočekom i ispraćajem. Vjerski je život pokazan opisom svećeničkih dužnosti, ćudoređa vjernika, rada crkovinarstva, opisom crkvene imovine, brojem vjernika i obitelji. Crkvene građevine i bogoslužna oprema svjedoče o umjetničkim vrijednostima, ali i o iznenađujućem siromaštvu u neposrednoj blizini Splita. Podatci o svim svećenicima u župama, o nekim crkovinarima i o svećenicima koji su nabrojeni u opisu pohoda, upotpunjeni su osobnim podatcima iz drugih izvora. Posebno je proučen nastanak spomenika Kristu Otkupitelju u Solinu, Tučepima i Prološcu.
Zadnje dni aprila 1958 je planinsko društvo Ilirska Bistrica imelo svoj redni občni zbor. Do tedanji predsednik društva Igor Klanšček in tajnik Milan Šajn sta predala društvene vajeti novemu odboru z ...predsednikom prof. Dragom Karolinom. Sprejeli so program dela, oblikovali delovne skupine in se dogovorili za prvi društveni izlet. Cilj naj bi bil 997m visoki Kozlek nad dolino reke Reke. Določili do datum, 2. maj. Izlet sta vodila Milan Šajn in Drago Karolin. Skupina tridesetih planincev in mladine je krenila s Titovega trga v Ilirski Bistrici in po starih gozdarskih poteh dosegla vrh Kozleka.Prav pohod na Kozlek je postal in ostal osrednja prvomajska manifestacija v občini Ilirska Bistrica do današnjih dni, ko se je zvrstilo skoraj 60 obiskov Kozleka.Na sliki: trojica bistriških planincev leta 2007 med pohodniki na Kozlek, ki se je udeležila tudi prvega pohoda pred skoraj 50. leti. Z leve Zorko Šajn, Vojko Čeligoj in Tomo Šajn. Oba sinova Milana Šajna, vodiča prvega obiska Kozleka leta 1958. Vsi trije so v teh letih tudi zaključili svojo delovno dobo: Zorko v gospodarstvu, Vojko v prosveti in Tomo v novinarstvu. V ozadju glasbena skupina SNEŽNIK, ki že desetletja spremlja prvomajska srečanja na Kozleku.Tudi Kozlek je v teh letih doživel dosti novega. Marljiva Planinska skupina Podgora je zgradila na Kozleku lepo planinsko postojanko, sam vrh Kozleka pa je postal obvezna točka planinske poti Kurirjev in vezistov.
PDF
