Extended description:
Na podeželju je jesen nedvomno drugačna kot med mestnimi zidovi. To je čas spravila vsega tistega, kar je dala letina. In če je bila letina dobra, so bolj pridne tudi roke pri ...spravilu. Letos je bila suša pa je zavoljo nje pridelek tu in tam skoraj za polovico slabši kot bi bil sicer in - povsem razumljivo - tisto, kar je vseeno obrodilo, je treba še z večjo skrbjo spraviti pod streho. Tako nekako je z letošnjim pridelkom koruze. Naša sodelavca Franček Jauk in Joco Žnidaršič sta se ustavila v Dogošah na Dravskem polju in se po krajšem pomenku med polji, zadržala z domačini. Povabili so ju na ličkanje; da bi jima dokazali, da so še kako veseli tistega, kar je obrodilo na njivah. Posnetki, ki jih gledate, so pravzaprav le bežen izsek letošnjega jesenskega oktobra na vasi. Zbrala se je takorekoč vsa soseska in kar je ob tem najzanimivejše - prevladujejo mlajši. Ko nenehno tožimo, da se mladi čedalje bolj odrekajo zemlji, ko moledujemo, da bo čez čas, ko bodo odšli tudi starejši, ostala brez ljudi, ki bi jo obdelovali, je torej srečanje z mladimi ob koruzi skoraj že doživetje; radi verjamemo kmetom, ki pravijo, da so še kako veseli mladih pridnih rok pa čeprav vedo, da bi jih zagotovo ne bilo toliko, ko bi ne šlo za svojevrsten kmečki praznik naših dni, za opravilo, ki mu pravimo ličkanje.
Information:
Dogoše in Dravsko polje: autumn and a team autumnal work in the countryside; a horse pulling a cart, corn, corn hulling, young men and women, a topping-out ceremony with chestnuts.
Original language summary:
Dogoše na Dravskem polju: jesen in skupinska jesenska dela na vasi; konj vleče voz, koruza, ličkanje, mlada dekleta in fantje, likof s kostanjem.
Extended description:
Blizu Celja stoji mlin, ki mu večina okoličanov še danes pravi »Joštov mlin«. Poleg njega je lopa za poljedelsko orodje in med njim stoji Spaček, ki je postal že znamenita ...domača žival. Videli boste, ne šalimo se!
Njegov lastnik je Melhior Jošt, ki ga uporablja za najrazličnejša dela. »2 CV+« je vprežen. Namesto konja vleče po njivi kultivator. In kako! Orač zadaj ga komaj dohaja...
Melhior Jošt nima počasnih konj ali volov, da bi privlekel domov posekano drevo. Namesto njih vpreže svojega Spačka in že prikadi s težkim tovorom pred lopo. Kadar je potrebno, vpreže svojega konja tudi pred seneni voz, naloži vanj gradbeni materail in če je potrebno tudi druge tovore.
Osla vsi poznajo kot zdržljivo in skromno žival. Toda tale osel, od katerega je Joštov avto še bolj zdržljiv in ekonomičen, se je pripeljal iz Bosne v Celje na zadnjem sedežu Spačka. Rekonstrukcija tega potovanja, le na kratki relaciji seveda, nas je prepričala v to, da je tudi kaj takega mogoče. Spaček in osel zdaj že poldrugo leto konkurirata pri opravljanju poljedelskih del...
Toda kadar Melhior Jošt odhaja s svojo družino na izlet, Spaček menja svojo vlogo in se spremeni v limuzino. Do zdaj je prevozil že 69.000 km in vse kaže, da ne bo še kmalu omagal. Po težkem delu je tudi zanj izlet pravi oddih. V pozdrav nam je pokadil in že jo je neutrudno ubral proti Žalcu.
Information:
Celje: farmer Jošt and his versatile Citroën CV2: a work horse that can plough, pull loads or transport the family donkey or the family on a day trip.
Original language summary:
Celje: kmet Jošt in njegov vsestransko uporabni spaček – delovna žival za vse, ki lahko orje in vleče bremena, pelje oslička ali pa družino na izlet.
Extended description:
Prenekateri stari običaji se, žal, izgubljajo v pozabo. Pa se ponekod še najdejo etnografska društva ali pa kar malce bolj zagreti posamezniki, ki obujajo stare običaje in tako ...tudi popestrijo turistično ponudbo kraja. V Dornavi so pripravili škopanje. Izjave Marija Šešerko, Terezija Vesenjak, Marija Velikonja, predsednica Turistično-etnografskega društva.
Information:
Dornava: Old customs; weaving onions into braids or 'škopanje'.
Original language summary:
Dornava: stari običaji; vezenje čebule v snope ali škopanje.
Extended description:
Osredek pod Bohorjem: reportaža z demografsko ogroženega hribovskega zaselka - na treh kmetijah pod Bohorjem. Kmetije, s slamo krite hiše, škornji v blatu, blatna antena, ...poslopja domačij, gospodarji Suhar, Sitar, Divjak, volovska vprega, žetev, žanjice s srpi, snopi žita, gospodarji z žganjem, otroci, pot v dolino.
Information:
Life and work at a mountain farm in the demographically vulnerable hamlet of Osredek pod Bohorjem.
Original language summary:
Življenje in delo na hribovski kmetiji v demografsko ogroženem zaselku Osredek pod Bohorjem.
Extended description:
Posnetki: pridelek hmelja, suh hmelj, panorama Savinjske doline, panorama Žalec, hmeljišča, osrednje skladišče, zunanjost Hmeljarski dom Trnava, tabla Kmetijska zadruga ...Savinjska dolina, Žalec uprava, Kmetijski kombinat Žalec, Uprava, ZKJ, Občinski komite ZKS Žalec, SZDL OO Žalec.
Hmelj, sprehod s kamero med vrstami, listi in plodovi - storžki, kobule, hmeljevke, zunanjost železniške postaje Žalec, ljudje na postaji, pripelje parna lokomotiva, odpravnik vlakov, prihod delovne sile, obiralcev s košarami, prevoz na delo s konjsko vprego na lojtrskem vozu, delavke s koli za ovijanje hmeljeve trte in križi za naslanjanje hmeljevk hodijo peš.
Obiranje hmelja: štangar z mačkom izpuli hmeljevko, obiranje, spravljanje pridelka na voz, Ivan Kronovšek meri količino s 30 litrsko posodo, nadzornik Alojz Marovt iz Podvrha pri Braslovčah pri delu. Ženske in otroci pri obiranju, kosilo, vrček piva - Na zdravje!
Te dni so začeli v Savinjski dolini obirati »zeleno zlato« - hmelj, ki je domala že 100 let glavni poljski pridelek v Savinjski dolini. Barva je v naravi zares »zelena - zlato«! Tudi ime je v zvezi z zlatom. Savinjski »golding« je namreč v desetletjih prevzgojen potomec angleške hmeljske sorte, »GOLDING«, ki pa jo je glede na kakovost kot surovina za žlahtno pivovarstvo že visoko prekosil.
Kamor koli se postaviš v Savinjski dolini, v tem čudovitem naravnem biseru slovenske dežele in če popelješ oko po horizontu, boš moral priznati, da se je nebo krog in krog nekako naslonilo na vence in vence hribčkov in hribov, goric in gora, med obronke silnega Pohorja in valovito Dobrovlje ter sanjavo Čemšeniško planino in vabljivo Mrzlico... Skrita tako med naravne zidove - gore in hribe - varuje Savinjska dolina svojo »zeleno rožo« - med njeno rastjo pred premočnimi viharji in tudi pred prehudo vročino. Letošnja letina bo zaradi neugodnih vremenskih pogojev srednja.
Žalec je med najstarejšimi slovenskimi trgi. Skozenj so po »Jantarski poti« - s severa Evrope na jug, v Italijo - prevažali razno blago že stari Rimljani. Leta 1965 bo Žalec slavil 700-to obletnico kot trg. Kot trg je celo za več kot pol stoletja starejši od trga Celje. Čez dve leti pa mu želi (po merilu človeških naselij) postati enak, to je hoče postati tudi mesto... Nenehno rast mu zlasti pospešuje »zlata roža - hmelj«.
Ves razvoj v Savinjski dolini temelji na »zelenih temeljih - hmelju«. Osrednji MAGAZIN za suh hmelj, kakor da je zares zrasel iz hmeljnikov. Štirinajst nadstropij ima in je visok kot ljubljanski nebotičnik. V njem je prostora za 700 ton suhega hmelja. Tu ga preparirajo in pakirajo za dolgo pot čez ocean na vseh pet kontinentov sveta.
Slovenski kmetovalci so pred 80 leti pridelovali hmelj še skoraj v gredah. Pozneje v hmeljnikih s hmeljskimi drogovi. Zdaj so se združili. V skoraj sleherni vasi so si postavili »hmeljarske domove«. V Trnavi je eden najlepših. Že navzven zgovorno dokazuje, da je osredek hmeljarske vasi.
Vasi so se pred leti združile v enotno Kmetijsko zadrugo, »Savinjska dolino«. Institut za hmeljarsko, ki je dosegel že svetovno raven, ter Kmetijski kombinat že orjeta prve brazde v industrijsko - socialistično proizvodnjo hmelja na znanstveni osnovi. Ob hkratni veliki pomoči političnih in upravnih organov.
Od kdaj in od kod hmelj v Savinjski dolini? Stari Slovani so ga prinesli s sabo. Spoznali so ga od ljudi izza Kavkaza. Tam so ga uporabljali že 6000 let pred našim štetjem... Beseda »hmelj« je verjetno tatarska. Sicer so stari Slovani naučili hmeljarjenja Franke v 8. stoletju naše ere. Tisoč let pozneje so ga samostanski menihi prinesli v Slovenijo - najprej v Škofjo Loko leta 1156 - pozneje v Savinjsko dolino, ki so jo zadnjih sto let čedalje bolj na gosto prepletali hmeljniki... Ob cestah in kolnikih zakrivajo pogled na levo in desno... Po košatih hmeljevkah vise grozdi storžkov - kobul... v teh dneh so dozorele za bratev.
Hmeljnike z drogovi zamenjujejo čedalje hitrejši žični nasadi. Sivkasto-beli betonski stebri nosijo žična omrežja na velikih hmeljnikih.
V prvi polovici avgusta (to let prej, drugo morda kasneje) privre v Savinjsko dolino blizu 25.000 novih parov delovnih rok. Železniške postaje (Petrovče, Žalec, Šempeter in Polzela) so kot mravljišča... Vlak za vlakom prihaja... Obiralke vro iz vagonov.. S postaje... na cesto... kjer so jih pričakali naročniki, da jih odpeljejo domov... na lojstrskih vozeh, tudi s kamioni in celo z limuzinami... tu in tam prihajajo tudi peš.
Štirinajst dni, tudi več - dan za dnem - od prvega svita - od zore do mraka - se vrste po asfaltu, po blatnih cestah in kolovozih, kolone za kolonami obiralk, žena in otok s cajnami, to je košarami, s »križi« za naslanjanje na nje podrtih hmeljevk, s koli za ovijanje hmeljeve trte...
Vse hiti v hmeljnike... Mlad fant »štangar« z »mačkom«, to je z lesenim kolom z železnimi kremplji izruje hmeljevko, da pade naravnost obiralkam v naročje... Zlati storžki škrebljaje curljajo v košare.. Vreče se polnijo. Treba jih je odnesti k meri. V praksi prekaljen umen savinjski hmeljar, Ivan Kronovšek, je pri meri natančen. Ne ustraši se znoja... Kobulo za kobulo pregleda natančno, če je zares zrela in pravilno obrana...
Enako njegov rojak iz Podvrha pri Braslovčah, Alojz Marovt, ki vozi še staro a natančno knjigovodstvo svežega nabranega hmelja... Obiralke prihajajo k Marovtovim v Podvrh iz istega kraja že desetletja.
V žičnih hmeljarskih nasadih je trto treba spontano sneti iz omrežja, skrbno oviti okoli kola, da iz rok obiralk dežuje hmelj v košare, vreče, hmeljarjeve koše...
Za odhod iz hmeljišč domov, na zajtrk, ali na kosilo, med obiranjem sploh ni časa... Vse pripeljejo obiralkam do hmeljnikov.. Sleherni obiralec prejme, kolikor le želi, kajti ob bratvi za hrano niso odmerili porcij.
Od prvih del v hmeljnikih spomladi do zrelega storžka v teh dneh je dolga povest. Skrb in trud pa še večletne izkušnje! Edino plačilo je pravilno vzgojen, obran in posušen hmelj, ki z znamko »SAVINJSKI GOLDING« odhaja v Ameriko, Afriko, Azijo in Avstralijo, tja, kjer le proizvajajo žlahtno pivo.
Hmelj je resda moč uporabiti tudi v zdravilstvu, v tekstilni industriji celo v industriji dišav, vendar je njegova poglavitna pot le v pivovarne, zakaj hmelj daje pivu poseben prijeten okus vonj in opoj.
Information:
'Savinje Golding' is ripe: the arrival of seasonal workers and the harvesting of hops.
Original language summary:
»Savinjski golding« je zrel: prihod sezonskih delavk in obiranje hmelja.
Extended description:
Črnomelj: katalog projekta Revit za razvoj Bele krajine; traktor orje, zorana njiva, izjava dr. Anton HAUC, strokovni vodja programa Revit, vinograd, žena seka drva, šola, ...trgovski center, zidanica, kozolec, izjava Mojca STJEPANOVIČ, vodja projekta Revit za Belo krajino, ulice Črnomelj, napis Gostilna Pezdirc.
Črnomelj: development plan for Bela Krajina.
Original language summary:
Črnomelj: projekt za razvoj Bele Krajine.
Extended description:
Naš kraj: Arto pri Sevnici, krajevna tabla, TV antene v nasprotni svetlobi, izjava Janoš JANC, predsednik vaškega odbora, vodovod, ceste, dobre in slabe, prebiranje krompirja ...(lep pridelek), obrtnik - Kovaštvo in varilstvo), ARTO sponka za varnostne pasove - izjava izumitelj Pavel JERAS, mednarodna priznanja, diplome, certifikati, avtomatska krmilnica za divjad, izjava Alojz BIZJAK, kovaštvo in varilstvo, delo v delavnici, varjenje, izjava Stanislav BIZJAK, okrepčevalnica Amur, ribnik, raca, znak ŠD Arto na kapi, izjava Pavle ŽNIDARŠIČ, predsednik ŠD Arto, mali nogomet, košarka, glasbeni pouk v družinskem krogu, citre in električne orgle, izjava Maja ŽNIDARŠIČ, izjava Petra ŽNIDARŠIČ.
Extended description:
Naš kraj: Arto pri Sevnici, krajevna tabla, TV antene v nasprotni svetlobi, izjava Janoš JANC, predsednik vaškega odbora, vodovod, ceste, dobre in slabe, prebiranje krompirja (lep pridelek), obrtnik - Kovaštvo in varilstvo), ARTO sponka za varnostne pasove - izjava izumitelj Pavel JERAS, mednarodna priznanja, diplome, certifikati, avtomatska krmilnica za divjad, izjava Alojz BIZJAK, kovaštvo in varilstvo, delo v delavnici, varjenje, izjava Stanislav BIZJAK, okrepčevalnica Amur, ribnik, raca, znak ŠD Arto na kapi, izjava Pavle ŽNIDARŠIČ, predsednik ŠD Arto, mali nogomet, košarka, glasbeni pouk v družinskem krogu, citre in električne orgle, izjava Maja ŽNIDARŠIČ, izjava Petra ŽNIDARŠIČ.
Our place: introducing Arto pri Sevnici.
Original language summary:
Naš kraj: predstavitev kraja Arto pri Sevnici.
Extended description:
Naš kraj: Zdole nad Krškim, cerkev, kraj, srnjad v gozdu, turistični prospekt, izjava Jože SLIVŠEK, predsednik KS, izjava Daniel NOVAK, predsednik TD, izjava Janez ŽIVIČ, ...predsednik Društva vinogradnikov, izjava Jože DULAR, Izletniški turizem na Kostanjku, trgovina, hiša in doprsni kip Beno ZUPANČIČ, kres in domača pojedina, jurjevanje, etnološka preša na prostem in vinograd v mirovanju, napis Vinska cesta, točenje vina v kozarec (rdeče), izjava Metka ROŽMAN, vrtnarija, kup radiča, kmečki turizem, priprava mesa za sušenje, nasoljevanje plečet, gradnja turističnega objekta, obrt - šiviljska delavnica, delo šivilj, izjava Jožica JAMŠEK, Komet Zdole.
Our place: introducing tourist activity in Zdole nad Krškim.
Original language summary:
Naš kraj: predstavitev turistične dejavnosti v kraju Zdole nad Krškim.
Extended description:
Naš kraj: Zdole nad Krškim, cerkev, kraj, srnjad v gozdu, turistični prospekt, izjava Jože SLIVŠEK, predsednik KS, izjava Daniel NOVAK, predsednik TD, izjava Janez ŽIVIČ, predsednik Društva vinogradnikov, izjava Jože DULAR, Izletniški turizem na Kostanjku, trgovina, hiša in doprsni kip Beno ZUPANČIČ, kres in domača pojedina, jurjevanje, etnološka preša na prostem in vinograd v mirovanju, napis Vinska cesta, točenje vina v kozarec (rdeče), izjava Metka ROŽMAN, vrtnarija, kup radiča, kmečki turizem, priprava mesa za sušenje, nasoljevanje plečet, gradnja turističnega objekta, obrt - šiviljska delavnica, delo šivilj, izjava Jožica JAMŠEK, Komet Zdole.
Extended description:
Naš kraj: Rosalnice, Bela Krajina, železniška proga, romsko naselje, eno najbolj neurejenih v Sloveniji, ovce na polju, krajevna cerkev in kraj; izjava Martin MATJAŠIČ, o ...romarskem kraju, izjava Jože OBERMAN, predsednik KS, spremembe zaradi meje, znamenitost – tri cerkve trem faram, ene najstarejših cerkva, orgle v cerkvi, angel nad njimi (1753), gostilna Pri treh farah, notranjost, nazdravljanje, gasilstvo - izjava Marjan VIDIC, postavljanje ostrnice, senene kopice, tovarna Komet, vzgajališče trsnih cepljenk, izjava Martin PEČARIČ, spominki iz ličkanja, pisanice v peharju, izjava Marija PRAŠIN, izdelovalka spominkov, postavljanje sena na ostrnico.
Extended description:
Naš kraj: Rosalnice, Bela Krajina, železniška proga, romsko naselje, eno najbolj neurejenih v Sloveniji, ovce na polju, krajevna cerkev in kraj; izjava Martin MATJAŠIČ, o romarskem kraju, izjava Jože OBERMAN, predsednik KS, spremembe zaradi meje, znamenitost – tri cerkve trem faram, ene najstarejših cerkva, orgle v cerkvi, angel nad njimi (1753), gostilna Pri treh farah, notranjost, nazdravljanje, gasilstvo - izjava Marjan VIDIC, postavljanje ostrnice, senene kopice, tovarna Komet, vzgajališče trsnih cepljenk, izjava Martin PEČARIČ, spominki iz ličkanja, pisanice v peharju, izjava Marija PRAŠIN, izdelovalka spominkov, postavljanje sena na ostrnico.
Our place: living amongst Romany people in Rosalnice.
Original language summary:
Naš kraj: življenje v romskem naselju Rosalnice.
Extended description:
Življenje na vasi, leseni vodnjak, dvigovanje vode z vedrom, pokrajina, golo drevje, krave na paši, klopotec, voz z vprežno živino, delo v vinogradu, okopavanje, haloške ...kmetije, rezanje zeljnatih glav izjava Franc Trafela, Spodnje Gruškovje, otroci na poti v šolo, gradbišče sodobnega motela, cesta, volovska vprega, vodovodna pipa.
Information:
A report on the hard life and work in the economically non-developed region of Haloze.
Original language summary:
Reportaža o težkem življenju in delu v gospodarsko nerazvitih Halozah.
