Filozofija vprašanje o možnosti spoznanja od svojih začetkov povezuje z zmožnostjo spominjanja. Novejša filozofija, začenši s Kierkegaardom, spominjanje pritegne na način omogočanja gibanja človeške ...eksistence v svetu. Martin Heidegger je v freiburških predavanjih v letih 1951/52, ki so leta 1954 izšla v delu Kaj se pravi misliti?, obravnaval spomin in pomnjenje v pogledu sopripadnosti mislenja in biti. Podrobnejša razčlenitev njegove obravnave nam pokaže »breztemeljni izvor« spominjanja in pomnjenja, ki je sam po sebi položen v govorico in z njo. Govorica potemtakem izvorno »hrani« in »ohranja« spomin. Vendar v času, v katerem po Heideggerju »še ne mislimo«, istočasno pa ga zaznamuje razmah kognitivne tehnologije, tvegamo, da gre ravno govorica v pozabo, ne da bi kakorkoli občutili nujo, da (se) na to spomnimo.
Apokaliptični verzi Greti Dinkova-Bruun
Ars & humanitas,
12/2018, Letnik:
12, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Ko je bila med letoma 1305 in 1314 objavljena pesem Guida Vicentina Margarita, je že dolgo prisoten in spoštovan žanr biblijske verzifikacije vstopil v obdobje novega razvoja. Ob Guidovem vzoru so v ...verze prelite Biblije 14. in 15. stoletja postale pravo mnemonično orodje za obvladovanje velikega svetopisemskega vsebinskega sklopa. Članek obravnava te literarne metamorfoze, ki jih je v verze preoblikovana Knjiga razodetja doživela v poetičnih stvaritvah Guida Vicentina († 1332), Petrusa de Rosenheima (1380–1440), Johannesa Schlitpacherja (1403–1482), pa tudi neznanega avtorja, ki je sestavil Capitula versifice scripta, in Psevdo-Aleksandra de Villa Dei, ki je sestavil Summarium Biblicum.
Literature is the medium in which memory can be constructed, thematised and transmitted. The subject of analysis in this paper is memory of communism in Macedonian novel Time of Goats by Luan Starova ...(1993). In the novel emphasis is on a subjective and confessional perspective which is framed by the vow of allegorism. It contemplates the historical context of Tito' s disengagement with Stalin and the attempt to create a new working class as the main driver of social and economic development in afterwar Yugoslavia.
PDF
