Članek primerja tradicionalna in civilna poročna slavja pri muslimanih v urbanem Burkina Fasu. Analizira različne vrste jedi, ki jih na obeh slavjih postrežejo gostom, in primerja njihov pomen. ...Tradicionalno slavje spremlja tradicionalna afriška hrana, medtem ko civilno poroko in zabavo spremljajo »belske« jedi, njihov namen pa je manifestirati sodoben način življenja in napredno miselnost gostiteljev. Na podlagi dveh ceremonialnih oblik in dveh načinov prehranjevanja članek obravnava obstoječi diskurz o konfliktu med »tradicijo« in »sodobnostjo« v urbanem Burkina Fasu.
Na sliki je vesela poročna druščina iz leta 1954. Zanimivost takratnih porok je bila predvsem ta, da so trajale po dva ali tri dni in so se večinoma prirejale doma. Slika je nastala na domačiji ...ženina Edmunda Kočmarja na Hodošu.
Anton Agrež (30. 5. 1890 – 10. 2. 1939) in Ivana Kmet, por. Agrež (21. 7. 1897 – 6. 3. 1976).Anton Agrež, rudar, poddesetnik cesarskega in kraljevega pehotnega polka št. 87 Maschinen-Gewehr Abteilung ...– rojen in pristojen v trgu Podsreda, zakonski sin Johanna (Janeza) Agrež, kovača in Neže (Agnes), rojene Lončarič, stanuje v vojaški bazi št. 5 od oktobra, prej v vojni.Ivana Kmet rojena in pristojna v Predosljah na Kranjskem, katoličanka, samska, mladoletna – zakonska hči Franca Kmet in Marije, rojene Šenk – stanuje v Celju, Glavni trg št. 8.Poročni priči:Val Korošec, cerkovnik, Celje, Cerkveni trg 8Franc Kunej, občinski redar, Celje, BregOba rimsko-katoliške vere.Uradni podpisani lastnoročno vojaški suplentGradec, br. 164 – Martin Jurhar, vikarVir: poročna knjiga, dobesedni prepis Prispeval: Rudi Škedelj
Temeljni cilj ovog rada jest analiza kretanja tzv. industrije
poroka (eng. sin industry) u Hrvatskoj u recesijskom razdoblju
od 2008. do 2013. godine. Industrija poroka u Hrvatskoj
pokazuje otpornost ...na recesiju, odnosno njezin se udio u
gospodarstvu ne smanjuje nego povećava i u krizi. Udio bruto
dodane vrijednosti industrije poroka u bruto domaćem
proizvodu (BDP) Hrvatske iznosi 2,17%, odnosno 6,2 milijardi
kuna. Najvažnija je proizvodnja i distribucija alkoholnih pića,
potom slijede proizvodnja i distribucija proizvoda od duhana,
odnosno djelatnost kockanja i klađenja. Manje važne, jer je
uglavnom riječ o nelegalnim aktivnostima, jesu prostitucija i
proizvodnja i distribucija droga. Industrija poroka dijeli se na
tzv. ilegalnu i legalnu. Sama ilegalna ekonomija čini 0,84%
bruto dodane vrijednosti gospodarstva, odnosno 3,3 milijardi
kuna. Istodobno industrija poroka, uključujući legalnu i
nelegalnu komponentu, zapošljava 22,5 tisuća ljudi i, za razliku
od ukupne zaposlenosti u Hrvatskoj koja pada, u industriji
poroka zaposlenost je i u recesiji porasla čak za 15,6%.
Osrednja tema pričujočega prispevka ni nova; obravnava razmerje med poročnimi in drugimi preživetvenimi strategijami, in sicer na primeru mikro etnološko-demografske študije o načinu življenja ...župljanov Velikih Brusnic izpod Gorjancev v obdobju med letoma 1840 in 1945. V okviru te teme, so obravnavane družbene in kulturne značilnosti samooskrbnega, družinsko-kmečkega gospodarstva, ki so narekovale poročna pravila, in sicer zakaj, kdaj in kam so se poročali. Avtorica prispevka endogamna pravila obravnava v povezavi s poročnim vzorcem – poročnostjo in starostjo ob prvi poroki – tega pa razloži na eni strani z naravnimi razmerami za kmetovanje in na drugi strani z učinki pospešene rasti brusniškega prebivalstva, tj. z njegovim izseljevanjem in razslojevanjem zaradi agrarne prenaseljenosti. Proces izseljevanja je bil v tesni povezanosti z omejenimi alternativnimi možnostmi za zaslužek. Vsekakor brusniški župljani občutljivega ravnovesja med viri za preživetje in rastjo prebivalstva niso uravnavali s poročnostjo; to bi bilo v obdobju pospešene rasti prebivalstva neuspešno, če se ljudje na eni strani ne bi izseljevali in na drugi strani delili posestva na manjše enote. Učinki industrializacije, pa so olajšale poroke tudi socialno najšibkejšim plastem kmečkega sloja. To dejstvo lahko razložimo z »mehanizmom niše«, interpretacijskim modelom Hajnalove teze o »evropskem vzorcu poročanja« v kontinentalni, agrarno usmerjeni Evropi. Možnosti za poroko, ki jih lahko enačimo s pojmom »niše«, niso bile regulirane samo z dednim sistemom, ampak so bile povezane tudi z drugimi okoliščinami in razmerami. »Niša« ni bila za vse enako dostopna in všečna, pomenila je poroko s starejšo vdovo ali vdovcem, poroko pri visoki starosti, poroko s tujcem, drugačne veroizpovedi in nacionalnosti. Te poroke so odstopale od ustaljenih pravil, lokalne, socialne, versko in etnične endogamije, ki jim lahko pripišemo vlogo homeostatičnega mehanizma, ker so znatno omejevala pretok ljudi med različnimi socialnimi plastmi, veroizpovedmi in nacionalnostmi ter geografskimi legami prebivališč. Tako postane razumljivo, da so se prebivalci višinskih vasi poročali med sabo, prebivalci nižinskih pa med sabo, revni z revnimi, bogati z bogatimi in Podgorci s Podgorci, pa tudi, da so bile poroke med grko-katoliškimi Žumberčani in rimo-katoliškimi Podgorci izjema. To potrjujejo tudi matične knjige župnije Radatovići, v kateri je bilo obdobju med letoma 1843 in 2004 vpisanih samo 8 porok , sklenjenih v letih 1879, 1892, 1894, 1896, 1900, 1901, 1906 in 1914. Večina porok med Podgorci in Žumberčani je bila sklenjena v letih pospešene rasti prebivalstva, ko je naraslo število ljudi, ki so zaradi agrarne prenaseljenosti morali od doma. Odpravljeni s skromno doto so si v domačih ali tujih industrijskih in urbanih središčih ustvarili družino. Koliko je bilo mogoče sklepati na podlagi zapisov to velja tudi za poroke med Podgorci in Žumberčani; samo en par je po poroki ostal v župniji Velike Brusnice in eden domnevno v župniji Radatovići (samska služkinja iz Gabrja se poroči z 61-letnim vdovcem; ob poroki ima nevesta stalno prebivališče na ženinovem domu, kjer je verjetno služila). Za ostalimi se je izgubila sled, glede na to, da so bili ženini in neveste že v srednjih letih z nizkim socialnim statusom, domnevam, da so se po poroki odselili v domača ali tuja industrijska središča. Vsekakor pa bo treba v prihodnje domnevo še preveriti. Splošen sklep o poročnih zvezah med Žumberčani in Podgorci je ta, da se kljub živahnim gospodarskim stikom niso prav pogosto med seboj poročali. To dejstvo pripisujem iz različnih ekonomij izhajajočim delovnim vrednotam, ki so jih gledali kot »kolektivni značaj« obeh ekonomij. Podgorci so svoje »trdo delo na zemlji« povezovali s poštenostjo, medtem, ko so trgovanje Žumberčanov povezovali z iznajdljivostjo, včasih tudi goljufivostjo. Hkrati so Podgorci poudarjali, da Žumberčani živijo v »drugačnih družinah«, pri čemer so imeli v mislih zadruge. Iz tega sledi, da so Podgorci kljub mnogim podobnostim v načinu življenja z Žumberčani (trdo delo na siromašni zemlji, nizka življenjska raven, izseljevanje zaradi agrarne prenaseljenosti itn.) poudarjali medsebojne »kulturne« razlike, ki se zdijo bolj povezane z »vrednotami«. Zato bo v prihodnje raziskavo smiselno nadaljevati v tej smeri; preučiti bo treba vrednote in stališča, povezane z izbiro življenjskega partnerja, in sicer v kontekstu družinskih struktur in družinske ekonomije.
PDF