Članek obravnava liminalno naravo uporabe različnih čutov v sodobnih uprizoritvenih
umetnostih. Njegovo izhodišče so naslednje misli: med umetniškimi dogodki poteka
performativno dejanje, ki ...preoblikuje izvajalce in občinstvo, ter izmenjava vlog med »odrom«
in »dvorano«, bodisi v smislu spektakla Augusta Boala bodisi uničenja četrte stene in
posebne »avtopoetične povratne zanke« (Erika Fischer-Lichte). Naš cilj je ponovno premisliti
in preučiti vlogo čutnega jezika kot enega od redko uporabljenih, a zelo učinkovitih orodij
performativnih revolucij 20. in 21. stoletja. Te revolucije so se začele s futuristi, nadaljevale
s taktilnimi in čutnimi performansi ter pristopi Marine Abramović in Yoko Ono ter dosegle
vrhunec z Enriquejem Vargasom in njegovim senzorialnim gledališčem v različnih fazah.
Poskušali bomo odgovoriti na naslednji vprašanji: Kako se lahko dotikamo in vonjamo ...
v performativnih dejanjih? Kakšne vrste liminalitet proizvaja senzorično dejanje v sodobni
uprizoritvi?
PDF