V prispevku se osredotočamo na poučevanje strategij za učenje besedišča pri pouku nemščine v slovenskih gimnazijah. Zanimalo nas je, katere strategije za učenje besedišča učitelji nemščine v ...gimnazijah načrtno poučujejo in kako pogosto dijake z njimi seznanjajo. Spletni vprašalnik, ki temelji na Schmittovi (1997) in Nationovi (2001) taksonomiji in vsebuje 37 strategij za učenje besedišča, je rešilo 72 učiteljev nemščine. Rezultati raziskave kažejo, da so pri pouku nemščine prisotne vse strategije za učenje besedišča. Učitelji najpogosteje poučujejo 10 strategij, 19 strategij vključujejo občasno in 8 redko. Zelo pogosto ne poučujejo nobene strategije. Pri pouku pogosto poučujejo strategi- je, ki spodbujajo učenje pomena besede iz konteksta in ugibanje pomena ter aktivno rabo besedišča, občasno pa tudi strategije, ki obsegajo ostale vidike. Redko se posvečajo strategijam za memoriranje besed. Ugotavljamo, da učitelji nemščine z vključevanjem strategij za učenje besedišča prispevajo k učenčevi samostojnosti pri učenju nemščine in posredno pri učenju drugih tujih jezikov.
There is a dearth of published literature on the organisation of family medicine/general practice undergraduate teaching in the former Yugoslavia.
A semi-structured questionnaire was sent to the ...addresses of 19 medical schools in the region. Questions covered the structure of Departments of Family Medicine (DFM), organisation of teaching, assessment of students and their involvement in departmental activities.
Thirteen medical schools responded, of which twelve have a formal DFM. Few DFM have full-time staff, with most relying upon external collaborators. Nine of 13 medical schools have family doctors teaching other subjects, covering an average of 2.4 years of the medical curriculum (range: 1-5). The total number of hours dedicated to teaching ranged from 30 - 420 (Md 180). Practice-based teaching prevails, which is conducted both in city and rural practices in over half of the respondent schools. Written exams are conducted at all but two medical schools, with the written grade contributing between 30 and 75 percent (Md=40%) of the total score. Nine medical schools have a formal method of practical skills assessment, five of which use Objective Structured Clinical Examinations. Student participation is actively sought at all but three medical schools, mainly through research.
Most medical schools of the former Yugoslavia recognise the importance of family medicine in undergraduate education, although considerable variations exist in the organisation of teaching. Where DFM do not exist, we hope our study will provide evidence to support their establishment and the employment of more GPs by medical schools.
Načine preverjanja in ocenjevanja znanja klasično delimo na formalni in alternativni način. Med formalnimi tipi v anglofonskem prostoru ločijo med petimi klasičnimi tipi, medtem ko je pri ...alternativnem načinu možnosti mnogo več. Ustrezati morajo le trem ključnim kriterijem: 1. združljivost z učnim načrtom, 2. so izvedljivi, 3. so otrokom pri jazni.Pri nemščini kot interesni dejavnosti v 6. razredu osnovne šole je bil kot alternativni način ocenjevanja izveden preizkus znanja z metodo testiratipoučevatitestirati. Pristop ni samo pokazal stopnje usvojenosti snovi, temveč je pripomogel k spoznanjem, ki vplivajo na samo usvajanje snovi.
Na podlagi praktičnih izkušenj pri poučevanju španščine kot tujega jezika v slovenski srednji šoli, članek ponuja osebno razmišljanje o težavah in ovirah, s katerimi se sooča tematiziranje španske ...književnosti in drugih kulturnih vidikov španskega govorečega sveta. Začetna hipoteza je, da so te teme danes popolnoma nezaželene, tako za učitelje, ki so vedno bolj pod sistemskim pritiskom, kot za založbe, katerih materiali vse manj ustrezajo potrebam študentov in se uklanjajo zahtevam trga. Analiza posebnih ter splošnih dejavnikov pokaže, da so klasiki tudi povsem ustrezno orodje za izobraževalne namene v razredu.
En el artículo se aplican algunos conceptos del tratamiento gramatical basado en el procesamiento de input de VanPatten (1996), los principios de la gramática cognitiva (Langacker, 1987) y la ...instrucción explícita centrada en la atención a la forma (focus on form, Doughty and Williams, 1998) para abordar las construcciones impersonales transitivas con se. Se parte de la hipótesis de que un modelo pedagógico que implique el procesamiento activo del input podría ofrecer una herramienta idónea para facilitar la adquisición de la forma objeto y minimizar los errores de estudiantes universitarios eslovenos durante el aprendizaje del sistema formal castellano. Para defender dicha aproximación didáctica, se crea un modelo práctico de actividades de procesamiento de input y se lo somete a una investigación empírica. En función de hipótesis de partida se evalúan los siguientes ventajas del modelo propuesto: su capacidad para (1) acercarse al modo en que el aprendiz procesa la información gramatical; (2) sintonizar con sus necesidades cognitivas; (3) operativizar la instrucción gramatical en la presentación de formas sintácticas complejas en niveles avanzados y (4) compatibilizar con las últimas tendencias en la didáctica de gramática de español como lengua extranjera (la enseñanza comunicativa y el enfoque orientado a las necesidades del alumno). Neosebne skladenjske strukture z morfemom se v španščini in njihovo poučevanje v pristopu focus on form oz. poudarek na oblikiV prispevku obravnavamo možnosti poučevanja neosebnih skladenjskih struktur z morfemom se v španskem jeziku in širše tudi drugih skladenjskih oblik španskega slovničnega sistema preko metodologije procesiranja vnosa (input processing, VanPatten, 1996), ki temelji na praktičnih izhodiščih kognitivne slovnice (Cognitive Grammar, Langacker, 1987) ter pristopa »poudarek na obliki« (focus on form, Doughty in Williams, 1998). Eksplicitno poučevanje slovnice preko dejavnega procesiranja vnosa se dokazuje kot didaktična možnost, ki pozitivno vpliva na zmanjševanje oz. odpravljanje pogostih napak v procesu prisvajanja omenjene strukture pri študentih z visokim znanjem španščine oz. pri slovenskih študentih španskega jezika. V praktičnem delu prispevka predstavimo alternativni didaktični model vaj zasnovan na dejavnem razumevanju - procesiranju vnosa, ter ga v empirični raziskavi vrednotimo z vidika pedagoškega potenciala ter primerjave z uveljavljenimi tradicionalnimi modeli poučevanja španske slovnice. Izhajamo iz predpostavke, da predstavlja prikazani model številne didaktične prednosti (1) ujemanje z univerzalnimi spoznavnimi procesi, ki potekajo pri prisvajanju slovničnih oblik v tujem jeziku, (2) usklajenost s spoznavnimi potrebami subjektov, (3) učinkovitejši pristop k praktični obravnavi zapletenejših skladenjskih struktur pri poučevanju španske slovnice na višjih ravneh, ter (4) skladnost s sodobnimi smernicami poučevanja španskega jezikovnega sistema (zlasti komunikacijski pristop ter na učenca osredinjeno poučevanje).
Training in laparoscopic gynaecological surgery is challenged by the boundaries of the traditional apprentice-tutor model and the ethical objective of limiting the complication rates. The European ...Academy for Gynaecological Surgery (The Academy) has focussed their scientific work in the last 6 years on defining the standards a future laparoscopist must meet in order to operate, either independently or under supervision. The Laparoscopic Skills Testing and Training (LASTT) model has been proved feasible and to have face and construct validity. Furthermore, it has been proved in this model that basic laparoscopic psychomotor skills (LPS) require proper training and that proficiency in those skills cannot be acquired by only training more complex tasks, such as intra-corporeal knotting. The observation that the LPS are retained over long periods is very important for the structure of a training program, being therefore comparable to swimming or biking skills. The data gathered over these years by the Academy, and supported by reports from other groups, strongly recommend that an in-house in vitro model for training and testing laparoscopic skills should be available in every teaching centre. Only those who reach proficiency in these practical skills, and who demonstrate sufficient theoretical knowledge, will have access to the “Green Card” that defines the minimum requirements prior to training for surgical procedures with patients. Following this strategy, we postulate that the morbidity and mortality rate associated with laparoscopic procedures in training centres will be reduced and the efficiency of one-to-one teaching will be improved.
Izpopolnjevanje v spretnosti endoskopske ginekološke kirurgije vodijo meje, ki jih postavlja model tradicionalnega odnosa vajenec-mojster ter etični cilj operirati s čim manj zapletov. Evropska akademija za ginekološko kirurgijo (The Academy) je zadnjih 6 let svoje znanstveno delo osredotočila na definiranje standardov, ki jih mora izpolnjevati bodoči laparoskopski kirurg, da bo lahko operiral samostojno ali pod nadzorom. Model LASTT (The Laparoscopic Skills Testing and Training) je pokazal, da je izvedljiv, da ima realno vrednost in da pokaže tudi na razlike med različno sposobnimi operaterji. Z modelom je bilo tudi dokazano, da je za osnovne laparoskopske psihomotorične veščine (LPS) treba vaditi in da se do izvrstnosti v teh veščinah ne da priti z vadbo bolj zapletenih veščin kot je intra-korporealno vezanje vozlov. Izjemno pomembna za strukturo tečajev vadb je ugotovitev, da LPS znanje zadržimo dolgo časa, kar lahko primerjamo z obvladovanjem veščin kot sta vožnja kolesa ali plavanja. Podatki, ki jih je v zadnjih letih zbrala The Academy in jih podpirajo rezultati drugih skupin, zelo priporočajo, da ima vsak center za poučevanje svoj model za vadbo in testiranje laparoskopskih veščin. Le tisti, ki bodo dokazali, da so vešči v praktičnih veščinah in bodo pokazali dovolj teoretičnega znanja, bodo imeli dostop do »Zelene karte«, ki definira minimalne zahteve pred začetkom operiranja bolnikov. Naš postulat je, da če sledimo tej strategiji, se bo obolevnost in smrtnost po laparoskopskih operacijah v centrih za edukacijo zmanjšala in učinkovitost učenja eden-na-enega izboljšala.
Pričujoči članek povzema ugotovitve iz večje raziskave, za potrebe katere smo opravili več vrst analiz potreb in pridobili podatke o jezikovnih potrebah študentov ekonomije. Analize potreb so bile ...opravljene zaradi ugotavljanja pomena poučevanja/učenja poslovne angleščine za prihodnje strokovne in profesionalne namene bodočih ekonomistov, njihovega trenutnega znanja splošne in poslovne angleščine ter subjektivnih potreb, želja in pričakovanj glede poučevanja/ učenja poslovne angleščine. Obenem smo tudi dobili vpogled v njihove učne potrebe, strategije in učne stile. Prispevek tudi opozarja na začetke procesov pozabljanja splošne angleščine pri študentih ekonomije in poudarja škodljivost eno-/večletnega obdobja neuporabljanja angleščine v 1. letniku, ko na fakulteti ni organiziranih predavanj iz tujega jezika. To obdobje opišemo kot eno poglavitnih ovir na poti učenja poslovne angleščine v 2. in 3. letniku na fakulteti, saj je le neokrnjeno znanje splošne angleščine temelj, na katerem se gradi znanje poslovne angleščine. Članek končamo s priporočilom o vpeljavi tujejezikovnih predavanj že v 1. letnik, saj bi s tem omogočili prepotrebno stalnost v učenju tujega jezika.
Background: This survey evaluates how the goals in Ob-Gyn training are fulfilled in the University of Turku, Finland. The purpose was to assess the achieved quantity of Ob-Gyn interventions and ...procedures. Methods: The figures in the EBCOG-logbook of 10 specialized trainees in 2006 and 2009 were collected and analysed. Results: Based on this survey, the minimum requirements are fulfilled more effectively in obstetrics compared to gynaecology. There is an imbalance between EBCOG theoretical demands and the practical performance of these trainees because of the limited possibilities to perform traditional operations as much as needed. Conclusions: The gynaecological aspects in training need more resources and new activities. Subsequently, there is a need to update the EBCOG-logbook, especially concerning the minimum requirements of procedures. All the trainers, as well as national and European organisations like EBCOG, should consider these findings seriously in order to ensure the high quality of young Ob-Gyn specialists. More quality assessment, 360 degree evaluation, Non-Technical Skills for Surgeons (NOTSS) evaluation etc. are needed.
Uvod: Ta pregled ocenjuje izpolnjevanje zahtev specializacije na Univerzi Turku, Finska. Namen je bil pregledati doseganje števila zahtevanih posegov v porodništvu in ginekologiji. Metode: Izbrali in analizirali so številke za specializante, zdaj specialiste, za leti 2006 in 2009. Rezultati: Na osnovi tega pregleda ugotavljajo, da so minimalne zahteve po posegih pravilneje izpolnjene v porodništvu kot v ginekologiji. Obstaja nesorazmerje med teoretičnimi zahtevami EBCOG-a in praktično performanco specializantov zaradi tega, ker ni mogoče več opravljati klasičnih operacij v zadostnem številu. Zaključki: Ginekološki del specializacije potrebuje več razpoložljivih možnosti in novih aktivnosti. Posledično je treba posodobiti EBCOG-dnevnik specializanta, predvsem kar se tiče števila zahtevanih posegov. Vsi neposredni mentorji ter tudi nacionalne in evropske organizacije, take, kot je EBCOG, morajo zelo resno pristopiti k tem izsledkom, da bomo zagotavljali kakovost mladih specialistov porodništva in ginekologije. Treba je večkrat ocenjevati kakovost, 360-stopinjsko ocenjevati, določati netehnične veščine kirurgov in drugo.
The development of policy in relation to language learning at the early primary level of schooling has received only limited attention in the literature on policy studies in general, and within the ...framework of an emerging education policy space across Europe specifically. This paper offers an introductory discussion of the growth of education policy in Europe, identifying the extent to which the histories of national language policies are being re-shaped by the rise of numerical data and comparison (Lawn and Grek, 2012) within a newly-formed European education space. A summary review of key measures of particular relevance to early language learning illustrates the scale of ‘soft’ policy mechanisms now available as tools in an on-going process of shaping, adapting and refining policy in response to the continuously shifting language priorities which arise particularly during periods of economic instability. This paper draws on key themes from a transnational, longitudinal study of early language learning in Europe (Enever, 2011) to discuss the extent to which implementation in schools has so far been moulded by a plethora of recommendations, reports and indicators formulated in response to the step change in policy development which has occurred since the publication of the Lisbon Strategy (2000).
Razvoju politik na področju učenja tujih jezikov na začetku osnovnegašolanja je bilo posvečene malo pozornosti, in sicer v študijah, ki so obrav-navale splošne politike, in tudi v tistih, ki so se ukvarjale z nastajajočimipolitikami na področju vzgoje in izobraževanja po vsej Evropi. Prispe-vek predstavlja uvod v diskusijo o naraščanju števila edukacijskih poli-tik v Evropi. Ugotoviti želi, v kolikšni meri vse večji obseg podatkov inprimerjav vpliva na preoblikovanje nacionalnih jezikovnih politik vnovonastalem evropskem edukacijskem prostoru. V ekonomski nesta-bilnosti se prioritete na področju jezika neprestano spreminjajo. Pregledključnih kazalnikov, še posebej pomembnih za zgodnje poučevanjejezikov, nam pokaže vrsto »mehkih« zakonodajnih mehanizmov, ki somed spreminjanjem postali orodje za oblikovanje, prilagajanje in zaizpopolnjevanje politik. V prispevku so predstavljene temeljne točkemednarodne, longitudinalne raziskave zgodnjega učenja jezikov v Ev-ropi, ki so za avtorico osnova pri ugotavljanju razsežnosti sprememb iz-vajanja zgodnjega učenja in ki so nastale na podlagi množice priporočil,poročil in kazalnikov kot odziv na postopno spreminjanje razvoja poli-tik, ki se je začelo z objavo Lizbonskih strategij (2000).
Evropa je večjezična, ne glede na način, kako jo definiramo (geografsko, kulturno, politično). Vprašanje »prevajanja Evrope« nas torej nujno vodi k različnosti jezikov, med katerimi ne sme noben ...veljati kot izhodiščni za druge.
V prvem delu se Yves Chevrel sprašuje, ali prevajanje Evrope ne pomeni morda poskus prevajanja sebe kot Evropejca. Naslanjajoč na odlomek iz Kafkovega Dnevnika, opremljenega z opombami Milana Kundere, dokazuje, da književnosti »malih narodov«, šele s tem, ko se uvrstijo v širši evropski kontekst, najdejo najboljšo priložnost, da se jih spozna in da se uveljavijo.
Želja po prepoznavanju, po prevajanju sebe kot Evropejca, nas vodi do tega, da bi radi videli, kako drugi Evropejci prevajajo sebe in sporočajo svojo vizijo Evrope. Yves Chevrel tu navaja primer zanimivega uredniškega projekta, učbenika Zgodovine Evrope in sveta po letu 1945, ki so ga skupaj pripravili nemški in francoski zgodovinarji in ga leta 2006 izdali v nemški in francoski različici z istimi dokumenti in razporeditvijo strani. Ali se lahko takšna izkušnja ponovi in razširi na druga obdobja? Doba, ki je v Sloveniji znana kot »preseljevanje narodov« in v Nemčiji kot »Völkerwanderung«, francosko zgodovinopisje imenuje »invasions barbares« – invazija barbarov. Za zgodovino Evrope ni evropskega modela.
Zadnji del se dotika branja literarnih del v prevodu, ki jih skuša Yves Chevrel rehabilitirati. Izhajajoč iz misli Wilhelma von Humbolta, ki je razlikoval pojma »das Fremde« in »die Fremdheit«, primerja prevode v različnih jezikih, kar omogoča boljše razumevanje različnih pristopov k istemu delu. Naslov romana Na Drini ćuprija Iva Andrića, ki se v slovenščini glasi Most na Drini, je v francoščini Le Pont sur la Drina, pa tudi Il est un pont sur la Drina. Različno pojmovanje evangelijske parabole o izgubljenem sinu je razvidno v naslovu slovenskega prevoda Gidovega dela Vrnitev izgubljenega sina (Retour de l’enfant prodigue). Chevrel ta del zaključuje z dvema citatoma Alberta Camusa in Virginie Woolf, ki poudarjata bogastvo evropske literarne dediščine.
Evropa razmišlja v več jezikih, Evropa je celina prevajanja. Prevajanje posreduje, daje na razpolago, kliče k izmenjavi. Prevod je eden izmed veziv Evrope.
PDF
