Kompetenčni okvir EMT (2022) jezikovno zmožnost (v navezi s kulturno) opisuje kot temelj vseh drugih zmožnosti poklicnih prevajalcev. Njen razvoj je zato v ospredju bolonjskih dodiplomski ...prevajalskih programov, medtem ko za magistrske prevajalske programe Kompetenčni okvir EMT določa, da študenti za vpis potrebujejo visoko raven jezikovne zmožnosti v najmanj dveh delovnih jezikih oziroma raven učinkovitosti C1 ali več po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Poučevanje maternega in tujega jezika prihodnjih prevajalcev (in tolmačev) bi moralo biti zato prilagojeno njihovim specializiranim potrebam, s čimer se v številnih pogledih uvršča v okvir jezikov stroke (Cerezo Herrero 2018, Koletnik 2019). Na Oddelku za prevodoslovje Univerze v Mariboru zato že od leta 2012 ob začetku študija preverjamo jezikovno zmožnost študentov angleškega programa, od leta 2013 pa tudi obseg besedišča, in rezultate upoštevamo pri načrtovanju jezikovnega pouka. Medtem ko so bile v preteklosti že objavljene delne analize uspešnosti tako prilagojenega poučevanja (prim. Koletnik 2020 v povezavi z razvijanjem prevajalske zmožnosti, Koletnik in Tement 2020 za razvijanje besedišča), celostna analiza doslej še ni bila izvedena. Prav tako je deziderat primerjava oziroma korelacija izhodiščne zmožnosti s splošnim uspehom študentov pri jezikovnih predmetih na prevajalskem študiju, ki jo prinaša pričujoči članek. Dosedanje analize so sicer pokazale, da se za dodiplomski prevajalski študij angleškega jezika na Univerzi v Mariboru odločajo študenti z visoko razvito jezikovno zmožnostjo, kar predstavlja dodaten izziv pri snovanju učnih aktivnosti in materialov, obenem pa je dobra popotnica za magistrski študij prevajanja in tolmačenja.
Pojem večjezičnost ima na pragu 21. stoletja vse večjo vlogo na vseh ravneh; na ravni sveta, Evrope, Evropske unije, Slovenije, posameznika. Posledično nastaja tudi vedno več jezikovnih institucij po ...vsem svetu. V članku je podrobneje predstavljena metoda za učenje angleščine Helen Doron Early English z lastnimi jezikovnimi centri za učenje angleščine po celem svetu. Opisana sta najpomembnejša vpliva na razvoj metodologije; metoda Glenna Domana in Suzukijeva metoda. Članek zajema tudi Doronino kritiko tradicionalnega šolskega sistema, usposabljanje učiteljev ter rezultate Helen Doron Early English. V raziskovalnem delu je opisana kvalitativna raziskava (študija primera), ki je bila opravljena v ljubljanskem centru Helen Doron Early English. Rezultati analize so predstavljeni po posameznih raziskovalnih vprašanjih. V zaključku so povzete glavne lastnosti metode in predlog za nadgraditev raziskave z objektivno longitudinalno empirično raziskavo o rezultatih metode.