Analize človeških tkiv iz arheoloških kontekstov pomembno pripomorejo k razumevanju posameznikov in družb v preteklosti. Na primeru četvernega groba 336–339 s poznoantičnega grobišča Bled – ...Pristava predstavljamo potek in rezultate celostne interdisciplinarne raziskave, ki združuje nekaj pri raziskovanju skeletnih tkiv najpogosteje izvedenih analiz, rezultate teh pa povezujemo v širši arheološki in zgodovinski kontekst. Na podlagi zbranih podatkov je mogoče sklepati, da so bili štirje pokojniki, oče s hčerama in sinom, v skupni grob položeni sočasno in premišljeno, morda zaradi posebnih okoliščin ob smrti. Grobni pridatki postavijo kontekst v sredino 6. st., radiokarbonsko datiranje pa v čas 5. in prve polovice 6. st. Analize stabilnih izotopov kažejo nihanja v prehrani skozi različna življenjska obdobja, povezana s spremembo prehrane in fiziološkim stresom. Rezultati interdisciplinarne študije, izvedene na posmrtnih ostankih štirih oseb, prikazujejo, kako se različne analize dopolnjujejo in/ali med seboj potrjujejo, kako velik je njihov domet pri razumevanju življenja in smrti obravnavanih oseb ter kakšen je njihov potencial za razumevanje življenja celotnih skupnosti v določenih zgodovinskih obdobjih.
Z arheološko interpretacijo lidarskih podatkov in terenskim delom smo raziskovali obseg in tloris poznoantične naselbine. Določili smo potek obodnega zidu ter število in obliko stavb, prepoznali ...cisterno in cerkev. S sondiranjem smo ugotovili posamezne konstrukcijske detajle in na tlaku ene izmed stavb odkrili zoglenele ostanke kulturnih rastlin. Kronologija poselitve se opira na tipokronološko analizo predmetov; prvo zanesljivo poselitev nakazujejo predmeti iz 4. st. in z začetka 5. st., povezujemo jih z opremo vojakov in uradnikov. Največjo poselitev nakazuje veliko število arheoloških predmetov s konca 5. st. in začetka 6. st. Glede na način gradnje stavb v strnjenih nizih in omejen prostor domnevamo, da so večino prepoznanih objektov zgradili v tem obdobju. Posamezne drobne najdbe povezujemo z Germani, dele vojaške opreme oficirjev in poveljnikov ter pečat s portretom Justinijana I. pa z bizantinsko vojsko in upravo.
Utrjena višinska naselbina na Sv. Pavlu nad Vrtovinom je znana že vse od leta 1866, a je bila dolgo razumljena zgolj kot prazgodovinsko gradišče. Sondiranja v letu 1966 so potrdila obstoj ...poznoantične utrjene naselbine in nakazala gosto poselitev v njenem severnem delu. Lidarsko skeniranje površja, terenski obhodi in različni zračni posnetki so v zadnjem času razkrili poleg številnih manjših enoprostornih hiš na severni polovici platoja še veliko različno oblikovanih bivalnih zgradb na južni polovici. Predstavljen je pregled na najdišču vidnih obrambnih in bivalnih struktur ter pod naselbino stoječega vodnega stolpa. Pod sedanjo cerkvijo Sv. Pavla se nakazuje večja dvojna zgodnjekrščanska cerkev z dobro prepoznavnima prezbiterijema, enoladijska cerkev z narteksom in baptisterijem pa je vidna tudi na južni strani naselbine. Bivalna, sakralna in obrambna arhitektura kaže na veliko semiurbano naselbino z osrednjimi upravno-religioznimi funkcijami. V drugi polovici 5. in 6. st. se je vanjo zateklo romansko prebivalstvo Vipavske doline.
V starem mestnem jedru Kopra so se ohranile številne arheološke ostaline, naselbinskega, gospodarske-ga in pogrebnega značaja. Najzgodnejša poselitev na območju koprskega mestnega jedra sodi v čas ...antike, natančneje v čas 1. stoletja n. š., kateri sledi sosledje arheoloških ostalin srednjega in novega veka. V članku predstavljamo rezultate arheološke raziskave na lokaciji Koper, Bazoviška ulica 5a. Odkrite arheološke ostaline lahko na osnovi arheoloških najdb uvrstimo v čas od pozne antike do novoveškega obdobja.
Poznoantično višinsko naselje Burgbichl pri Irschnu v dolini Drave na avstrijskem Koroškem je bilo do sedaj raziskano v dveh arheoloških akcijah. Burgbichl leži na križišču ene glavne poti v ...jugovzhodnih Alpah – poti po Dravski dolini – in prečne poti, ki poteka iz Italije čez prelaz Gailpass (Gailbergsattel). Ker hrib kasneje ni bil poseljen, so antične zgradbe izredno dobro ohranjene: na severu obkroža približno hektar veliko poselitveno območje masiven obodni zid. Delno so bili izkopani deli vhoda in obzidja, velika stanovanjska stavba, dve obrtni območji, vodni zbiralnik in zgodnjekrščanska cerkev. V cerkvi s prizidkom na vzhodu sta ugotovljeni dve gradbeni fazi. Pomemben je dokaz o uporabi marmorja na več mestih: za prag, stopnico in okrasitev prezbiterija. V osrednjem delu prezbiterija je jama za relikviarij. Doslej sta bila odkrita dva grobova – eden v grobnici. Pri poznoantičnih najdbah iz 5. in 6. st. gre za tipičen spekter, znan s sočasnih najdišč, z množico grobe keramike, posameznimi uvoženimi kosi keramike, novci in fibulami. Posebnost je koščena pasna spona, okrašena s koncentričnimi krožci s pikami. Na več mestih na hribu so vidni ostanki starejše uporabe prostora, tudi med najdbami je veliko predmetov iz rimskega imperialnega obdobja. Razumevanje teh starejših najdb v povezavi z očitno aktivnostjo na najdišču v obdobju od 1. do 3. st. bo vsekakor med glavnimi cilji prihodnjih raziskav.
Analizirali smo vzorce steklenih posod in okenskega stekla s poznoantične utrdbe Korinjski hrib pri Velikem Korinju. Steklene najdbe s tega najdišča, datiranega v 6. st., kažejo značilen, vendar ...omejen spekter posod, predvsem kozarce brez noge, kozarce na nogi in okensko steklo. Rezultati arheometričnih analiz so pokazali nepričakovane sredozemske sestave steklenih mas, ki nakazujejo, da je bilo najdišče lahko vpeto v bizantinsko trgovsko mrežo ali sistem vojaške oskrbe.
Članek predstavlja štiri nove arheološke lokacije v Kopru: Ribiški trg, Škofijsko palačo, Vrtno ulico 2 in Vrtno ulico 8, ki so bile raziskane med leti 2005 in 2019. Osredotoča se na poznoantične ...strukture in najdbe. Novi podatki dopolnjujejo poznavanje poznoantične mejo poseljenosti na Koprskem otoku in diferencirajo poselitveni in grobiščni areal na osrednjem delu otoka, kar omogoča dodatni vpogled v poznoantično strukturo mesta in potencialno urbanistično rekonstrukcijo. Drobne najdbe materialne kulture in živalskih kosti na lokacijah opisujejo poznoantični način življenja in gospodarstva v odvisnosti od socialnega statusa prebivalstva.
Proučevanje skeletnih ostankov v arheološkem kontekstu je izredno bogat vir informacij o človekovi preteklosti. Pri tem igra palopatologija posebno vlogo, saj pomembno dopolnjuje biološke profile ...posameznikov in demografsko sliko družbe. Kljub temu se dozdeva, da so paleopatološke študije v Sloveniji še precej redke. Prispevek z rezultati osteološke in paleopatološke analize petih skeletov poznoantičnega grobišča iz Dravelj je tako korak k zapolnjevanju te vrzeli.
Ob osnovnih bioloških profilih posameznikov raziskovalec opisuje opažene patološke in druge posebnosti na obravnavanih skeletih ter predstavi možne diagnoze. Kljub majhnemu številu analiziranih skeletnih ostankov se je namreč opazilo precej anomalij, ki na eni strani opozarjajo, kako paleopatološke študije prispevajo k razumevanju skupnosti ter hkrati odpirajo številna nova vprašanja. Poleg prirojenih skeletnih variacij, kot je denimo predrti olekranon ali nenavadno veliko število piramidalnih kočnikov, smo ugotovili tudi namensko preoblikovanje lobanje ter številne patološke spremembe, od neškodljivih tumorjev in težav z zobmi, morebitnih presnovnih bolezni in bakterijskih okužb do bolezni sklepov in osifikacije tkiv že v mladosti ter npr. nenavadno velikega števila primerov tortikolisa.
Ker se analiza omejuje le na pet skeletov, ne omogoča prenosa zaključkov na celotno populacijo. Očitno pa je, da so imeli ljudje v obravnavani skupnosti precej nenavadnih običajev, dosti zdravstvenih težav ali pa morda pripadajo različnim »etničnim« skupinam.
Članek obravnava koledarski ekskurz iz Makrobijevih Saturnalij. To antikvarno delo iz prve polovice 5. stoletja vsebuje dva pasusa, posvečena koledarskim vprašanjem (Sat. 1.3 in 1.12.16), ki sta ...predvsem zaradi virov, na katerih temeljita, kot tudi zaradi obširnega prikaza še danes nepogrešljiv vir za preučevanje rimskega koledarja. Vsebujeta namreč številne podatke, ki manjkajo v primerljivih pasusih pri Cenzorinu in Solinu. V članku se najprej posvečam avtorju Saturnalij, Makrobiju Ambroziju Teodoziju. Po predstavitvi Saturnalij in njihove strukture se težišče članka prenese na osvetlitev koledarskega pasusa in na njegovo umestitev v Saturnalije. V tem delu skušam pokazati, zakaj je Makrobij omenjal določene stvari in v kolikšni meri zapisano drži oziroma je plod kasnejše antikvarne literature, na podlagi katere je Makrobij pisal.
The monograph presents the results of two-year excavations (1982 and 1983) on the late-antique fortified hilltop settlement Korinjski hrib above Veliki Korini in Suha Krajina, where the remains of ...five defence towers and an early Christian church were explored. The settlement was initially recognized as a military post and as such represented an exception in the Eastern Alpine area. Such a definition raised some doubts and dilemmas. These dilemmas are presented - in addition to geographical outline and research history - in the Introduction.The following set presents - in text and with abundant graphic material – field reports of excavations of towers, the church, and a small cemetery.All groups of finds (non-pottery, pottery and coins) and anthropological and archaeological studies are also presented.An extensive chapter is devoted to the interpretation of architectural remains (towers, church, the fort as a whole).The conclusion also discusses the prehistoric settlement, and the results of structural survey of the ruins of church of St George just below the fort.