The aim of this article was to analyse the retold experiences of 27 survivors from the 1990s war in Bosnia and Herzegovina. I have examined verbal markers of reconciliation and implacability and ...analysed the described terms for reconciliation that are being actualized in the narratives. The material for the study was gathered through qualitative interviews with 27 individuals who survived the war in north-western Bosnia and Herzegovina. This study joins those narrative traditions within sociology where oral presentations are seen as both discursive- and experience-based. In addition, I perceive the concept of reconciliation as an especially relevant component in those specific stories that I analysed. Stories on implacability, reconciliation, and conditions for reconciliation are not shaped only in relation to the war as a whole but also in relation to an individual's wartime actions and those of others. In these stories, implacability is the predominant feature, but reconciliation is said to be possible if certain conditions are met. Examples of these conditions are justice for war victims, perpetrator recognition of crimes, and emotional commitment from the perpetrator (by showing remorse and shame, for example). Previous research on post-war society emphasized structural violence with subsequent reconciliation processes. Researchers have focused on the importance of narratives, but they have neither analysed conditions for reconciliation in post-war interviews. This article tries to fill this gap by analysing the stories told by survivors of the Bosnian war during the 1990s.
Die Arbeit untersucht den internationalen und unionsrechtlichen Rahmen von urheberrechtlichen Schrankenbestimmungen und zeigt Umsetzungsspielräume für den nationalen Gesetzgeber auf. Sie untersucht ...ausschließlich die Rechtsfolgenseite von ausgleichspflichtigen Schrankenbestimmungen und legt den Fokus auf individuelle und vertragliche Gestaltungsmöglichkeiten. Dogmatische Grundlagen in InfoSocRL, UrhG, BGB und VGG werden unter Beachtung der grundrechtlichen Vorgaben (GG, GRCh) dargelegt. Die Arbeit setzt sich mit der aktuellen Diskussion um eine Verlegerbeteiligung im Rahmen von § 63a UrhG auseinander. Abschließend wird eine Änderung des § 63a UrhG empfohlen, damit die Ausgestaltung der gesetzlichen Vergütungsansprüche den Interessen von Urhebern, Verwertern und Nutzern besser gerecht werden kann.Die Arbeit ist sowohl für Urheber, Verwerter und Verwertungsgesellschaften von praktischer Bedeutung.
Gegenstand der Arbeit bildet die aus Skandinavien stammende Rechtsfigur der "Erweiterten Kollektiven Lizenz" ("extended collective license"), welche über die Erstreckung von Kollektivverträgen die ...Lizenzierung von umfassenden Werkrepertoires an Nutzer ermöglicht. Trotz ihrer wachsenden Popularität ist die Erweiterte Kollektive Lizenz wissenschaftlich noch nicht annähernd erschöpfend behandelt worden. Vor diesem Hintergrund werden anhand einer umfassenden Analyse zunächst das Wesen, die Struktur sowie die maßgeblichen Aspekte dieser Rechtsfigur näher untersucht. Aufbauend auf diesen Erkenntnissen widmet sich die Arbeit anschließend der Frage, ob und inwieweit die Erweiterte Kollektive Lizenz im Einklang mit höherrangigem Recht in Deutschland und Europa in Zukunft nutzbar gemacht werden könnte. Gerade an der Nahtstelle von Exklusivität und Kollektivierung vermag das Modell in bestimmten Bereichen den erforderlichen Interessenausgleich im Urheberrecht zu gewährleisten.
V prispevku je predstavljeno razlikovanje med stvarnopravno in javnopravno ureditvijo na zavarovanih dobrinah, s poudarkom na vodnih območjih. Čeprav je na nepremičnini vzpostavljena omejitev v ...javnopravnem namenu, na njej obstajajo tudi stvarne pravice, vendar so dobrine zaradi doseganja varstva omejene. Najširša omejitev je uveljavljena s statusom javnega dobrega. Javno dobro se lahko vzpostavi neposredno z zakonom ali splošnim aktom vlade oziroma z razglasitvijo lokalne skupnosti in odločbo pristojnega organa. Glede na različno naravo dobrin zakon lahko določa obligatoren ali fakultativen status javnega dobrega. Argumentacija temelji tudi na primerjalnopravnih ureditvah javnega dobrega, pri čemer so izpostavljene tipične ureditve, ki temeljijo na lastninskem konceptu javnega dobrega. Opozorjeno je na posebnosti ureditve za različne kategorije vodnih dobrin, kot so celinsko in morsko območje, grajeno javno dobro in vodna infrastruktura ; This paper emphasizes the distinction between property and public law regimes on protected goods, with a focus on water areas. Although the limitation of ownership in private interest is created on immovable property, property rights do simultaneously exist, but they are limited in order to achieve the purpose of protecting the public good. The most extensive restriction enforces regimes of public good. Public good may be established directly by law or by general acts of the government or local community with the declaration of public good or with the decision of the competent authority. According to different natures of public goods, legislation provides compulsory or optional regimes of public good. This paper compares of such regimes, while exposing the typical regulations based on the ownership concept of public good. It also indicates specific regimes of water public goods, such as the mainland and marine area, as well as constructed public goods and water infrastructure.
V članku je opisana raziskava o obravnavi lastnine velikih lastnikov v projektu obveščanja. Oblikovan je bil vzorec sedmih lastnikov, ki jih lahko opredelimo kot reprezentativne predstavnike glede na ...lastnosti nepremičnin v njihovi lasti in »vrsto« lastništva. Na vzorcu teh sedmih lastnikov so bila obravnavana razmerja med njihovimi internimi evidencami in podatki registra nepremičnin ter opredeljene težave, s katerimi so se srečevali med obveščanjem o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin. V vzorec je bilo uvrščenih 26.792 sestavin nepremičnin, kar pomeni 0,4 % vseh sestavin nepremičnin v registru nepremičnin. Neskladja so bila uvrščena v štiri sklope, podane so značilnosti teh sklopov. V članku je predstavljena tudi vključitev zasebnega sektorja v projekt obveščanja. Rezultati analiz kažejo, da je vzrok za večino zaznanih neskladij odnos do lastnine, in sicer odnos do lastnine vsakega posameznika in naše družbe kot celote ; This article describes an examination of the property of large real estate owners in the Information of Test Property Value Calculation project. A pattern of seven owners has been made, which can be considered representatives of property, considering the characteristics of their property and the type of ownership. Based on this pattern, the relationships between their internal records and the real estate registry database have been analysed, and problems that occurred during the informing of the test property value calculation have also been noted. The pattern consisted of 26,792 constituent parts of real estate, which represents 0.4% of all the real estate parts noted in the real estate registry. Discrepancies have been divided into four sets, and characteristics of these sets have also been given. The article also presents the inclusion of the private sector in to the information process. Analysis results show that the cause of most of the detected discrepancies is the lack of responsibility of owners towards their property.
Das Buch behandelt die Haftung der Intermediäre aus der Sicht des Internationalen Privat und Zivilverfahrensrechts. Im Mittelpunkt steht die Frage, welches Recht bei grenzüberschreitenden ...Sachverhalten, wie sie typischerweise im Internet entstehen, über die Haftung des Intermediärs, der eine Immaterialgüterrechtsverletzung durch Bereitstellen einer Plattform oder eines Zugangsdienstes ermöglicht, entscheidet. Ausgehend von den Vorgaben des immaterialgüterrechtlichen Territorialitätsprinzip und der darauf aufbauenden Schutzlandanknüpfung sowie deren Grenzen, den Vorgaben des Unionsrechts und der materiellrechtlichen Ausgestaltung verschiedener Formen der Haftung für die Ermöglichung von Immaterialgüterrechtsverletzungen im deutschen, französischen und US-amerikanischen Recht wird für die Haftung der Intermediäre eine eigenständige kollisionsrechtliche Anknüpfung befürwortet, die zur Anwendung eines vorhersehbaren Rechts führt.
Naučavanje i praxis o tzv. ‘paralelizmu nadležnosti’ Ustavnoga suda i Upravnoga suda u području zaštite ‘ustavnih pravicâ’ podvrglo se kritičnim razmatranjima povodom jednoga slučaja izbora ustavnoga ...sudca od strane Hrvatskoga sabora. Odnosni slučaj pokupio je bio iznimnu pozornost javnosti, posebice zato, kako se to tvrdilo, što jedna od izabranih pristupnicâ ne bi ispunjavala sve ustavno propisane pretpostavke, i to, s jedne strane,.pretpostavku duljine radnoga iskustva u pravničkoj struci (15 godinâ), te, s druge strane, pretpostavku ‘istaknutosti u pravničkoj struci’. U sklopu razr’ješivanja odnosnoga slučaja došlo je do niištenja odluke Hrvatskoga sabora o izboru odnosne pristupnice, i to s presudom Upravnoga suda Republike Hrvatske (po quasi-upravnoj tužbi jedne od neizabranih pristupnicâ), i do dokidanja presude potonjega suda s odlukom Ustavnoga suda Republike Hrvatske (po ustavnoj tužbi izabrane pristupnice, dotično one čiji je izbor bio osporenim pred Upravnim sudom). Odlučujući se na dokidanje presude Upravnoga suda, i to postupajući kao da je sudom pune jurisdikcije, Ustavni sud je istakao da je Upravni sud pogr’ješno ocijenio pravovaljanost izbora pristupnice čiji je izbor osporen, a to zato što je potonja izabrana na dužnost ustavnoga sudca pod jednakim pretpostavkama kao i ostali pristupnici, te da je Upravni sud povr’jedio ustavno jamstvo odnosne pristupnice stavljajući je u nejednak položaj sproću svih ostalih pristupnika, uključujući i podnositeljicu quasi-upravne tužbe. U svezi s razr’ješivanjem odnosnih prijeporâ želi se ovdje pokazati, načelno i praktično prihvaćajući pravorijek Ustavnoga suda, da upravno sudište nije nadležnim odlučivati o ‘ustavnim pravicama’ te da je ustavno-pravno bilo ispravnijim poništiti presudu upravnoga sudišta, i to s naslova sukoba nadležnosti izmedju tijela vlasti zakonodavne i tijela vlasti sudbene, dakle poništiti a ne dokinuti ...
V prispevku je obravnavana umestitev lastninske pravice v prostor, ki je mogoča samo na podlagi podatkov zemljiškega katastra, pravzaprav njegovega grafičnega dela – zemljiškokatastrskega prikaza. ...Podana je definicija stopnje zaupanja v lociranje pravic na nepremičninah na podlagi zemljiškokatastrskega prikaza in način njenega določevanja. V prispevku je opredeljen tudi lastninski koncept v Republiki Sloveniji, katerega poznavanje je pomembno pri umeščanju lastninske pravice v prostor. Navedena so tudi neskladja, ki so bila zaznana v okviru projekta obveščanje o poskusnem izračunu nepremičnin zaradi »nepravilnega« umeščanja pravic v prostor. Predvsem smo se osredotočili na povezavo med parcelo in stavbo ter v ta namen preučili vzorec1784 stavb, ki so enakomerno porazdeljene po ozemlju Slovenije ; This article considers the placement of ownership rights into space, possible only with the help of the land cadastre graphical representation. A definition of trust for locating property rights on the land cadastre graphic presentation is given as well as a way of determining it. The ownership concept of the Republic of Slovenia is also defined, the knowledge of which is relevant to ownership rights placement. Discrepancies found in the Information of Test Property Value Calculation formed because of a false placement of rights are also stated. We especially focused on the link between a parcel and building and studied a pattern of 1,784 buildings that were equally distributed throughout Slovenia
Eine Flexibilisierung des zu starren Schrankenkatalogs des deutschen und europäischen Urheberrechts ist dringend erforderlich. Dies zeigt sich insbesondere bei der Konfrontation der Schranken mit ...neuartigen Formen der Werknutzung. Im Rahmen der technologieneutral und wertungsoffen ausgestalteten Fair Use-Schranke des US-amerikanischen Urheberrechts gelingt es hingegen deutlich problemloser, auch einer veränderten Werknutzungsrealität gerecht zu werden. Rechtsvergleichend untersucht der Autor, wie sich aus Erkenntnissen zur Fair Use-Schranke und dem im europäischen und internationalen Recht etablierten urheberrechtlichen Dreistufentest eine Auffanggeneralklausel gestalten lässt, die den zu starren Schranken der InfoSoc-Richtlinie bzw. des UrhG die erforderliche Flexibilität verleihen könnte, ohne als Fremdkörper im europäischen Recht zu erscheinen.
PDF
