Prispevek obravnava interpretacijo dediščine z uporabo mitov in pravljic. Besedilo je razdeljeno na dva dela, prvi del, posvečen interpretaciji, je bil objavljen v prejšnji številki revije. Drugi del ...je posvečen mitom in pravljicam kot sredstvu interpretacije. Miti veljajo za prvobitno obliko razlage sveta. Članek obravnava njihovo družbeno vlogo v preteklih družbah in pojasnjuje njihovo temeljno vlogo v psihosocialni strukturi človeka. S kulturno-zgodovinskim pristopom je orisana njihova primordialna vloga. Mitološke zgodbe so služile kot razlaga kozmosa, reda in zakonov, vzpostavljale so moralno in etično podlago sobivanja skupnosti. Filozofski in psihoanalitični pristop izpostavljata terapevtski naboj narativnega blaga. Obravnavana je arhetipska in transcendentna narava mita ter utemeljen njegov odsev v fluidnih pomenih materialne kulture. Miti in pravljice so del kulturnega in zgodovinskega izročila ter kot rdeča nit povezujejo sodobnost s preteklostjo. Miti in pravljice imajo v procesih interpretacije vlogo semantičnega sistema, ki olajšuje integracijo dediščine časovno in kulturno oddaljenih obdobij v sodobnost. Pripovedovanje zgodb razpira dialoški prostor in spodbuja javnost k aktivnemu sodelovanju. Raziskava je interdisciplinarna, temelji na heritologiji, hermenevtiki, psihoanalizi, mitoloških in kulturnozgodovinskih študijah.
Namen članka je slovenski strokovni javnosti predstaviti pomembne značilnosti pravljic danskega pravljičarja H. C. Andersena (1805–1875). V svojem življenju je Andersen napisal sedemdeset knjig ...(avtobiografije, opere, libreta, romance ipd.) in eno knjigo pravljic, ki je bila večkrat ponatisnjena in zaradi katere je dejansko zaslovel v 19. st. – zlatem stoletju pravljic, kot ga imenuje Jack Zipes (Golden Age of Fairy Tales). V življenju je napisal okrog 210 pravljic. Še vedno se najde kakšna njegova pravljica v rokopisu. Verski motivi so v Andersenovih pravljicah močno zastopani, postavljeni so v kontekst avtorskih oz. klasičnih pravljic in se prepletajo s pravljičnimi bitji, pri čemer so nekatere pisateljeve pravljice tudi antipravljice (Max Lüthi), ker imajo nesrečen konec. Verski motivi se pojavljajo v obliki motivov, motivnih drobcev ali slepih motivov (Max Lüthi). Verske motive se pojmuje kot nadpomenko za različne motive, ki se pojavljajo v posameznih religijah. Pri Andersenu se pojavljajo različni verski motivi, predvsem kristijanizirani, ki imajo v pravljicah ob pravljičnih bitjih drugačno vlogo in so v drugačnem – pravljičnem – kontekstu. Danski raziskovalec Lars Bo Jansen je pri preučevanju verskih motivov pri H. C. Andersenu naštel 123 motivov. H. C. Andersen je izumil model klasične (avtorske) pravljice za otroke in odrasle med letoma 1835–1874; Zipes pravi, da z ideološkim namenom, ker so njegove pravljice prežete s splošnimi nauki protestantke etike in z idejo o naravnem biološkem redu. Čeprav je bil skromnega socialnega porekla, je zagovarjal meščanske poglede na svet, ki so bili sprejeti kot pravilo za zahodno kulturo. V osnovi je bil Andersen protestant, vendar viri pravijo, da je bil zelo praznoveren. V nekaterih pravljicah je evfemiziral vero, predvsem ko so glavni literarni liki ženski (npr. Deklica z vžigalicami, Mala morska deklica, O deklici, ki je stopila na kruh idr.), v drugih je bil skeptičen (npr. Senca, Stara figa idr.). V nekaterih pravljicah prevladujejo verski motivi (Rdeči čeveljci), v drugih orientalski (Leteči kovček), v nekaterih ljudsko verovanje in praznoverje (Vilinja gora), spet v drugih ideologija (Cesarjeva nova oblačila). Ob praznovanju 200-letnice Andersenovega rojstva, leta 2005, so danski raziskovalci pripravili posnemanja vredno znanstveno spletno stran ter raziskovali njegovo življenje in delo, prevode in vpliv na druge avtorje, pravljice in kulturo.
If there is one genre that has captured the imagination of people in all walks of life throughout the world, it is the fairy tale. Yet we still have great difficulty understanding how it originated, ...evolved, and spread--or why so many people cannot resist its appeal, no matter how it changes or what form it takes. In this book, renowned fairy-tale expert Jack Zipes presents a provocative new theory about why fairy tales were created and retold--and why they became such an indelible and infinitely adaptable part of cultures around the world.
Drawing on cognitive science, evolutionary theory, anthropology, psychology, literary theory, and other fields, Zipes presents a nuanced argument about how fairy tales originated in ancient oral cultures, how they evolved through the rise of literary culture and print, and how, in our own time, they continue to change through their adaptation in an ever-growing variety of media. In making his case, Zipes considers a wide range of fascinating examples, including fairy tales told, collected, and written by women in the nineteenth century; Catherine Breillat's film adaptation of Perrault's "Bluebeard"; and contemporary fairy-tale drawings, paintings, sculptures, and photographs that critique canonical print versions.
While we may never be able to fully explain fairy tales,The Irresistible Fairy Taleprovides a powerful theory of how and why they evolved--and why we still use them to make meaning of our lives.
Presented are seven folktales from Resia in northern Italy with a strong Slovene minority. On CD are presented narratives which have been recorded on magnetic tape by Academician Milko Matičetov. ...Translations from the Resian dialect in Slovene and in Italian language are published in accompanying book. One folk tale was recently recorded by Roberto Dapit in the Resian village of Lischiazze/Liščaci, and has been included in the collection to illustrate contemporary Resian narrative tradition. The tales recorded on the compact disk represent four different language groups of the Resian dialect, namely that of Stolvizza/Solbica, Oseacco/Osojane, San Giorgio/Bila, and Gniva/Njiva. This work was done within the project Zborzbirk.
Glasilo slovenskega ženstva je izhajalo mesečno kot priloga Edinosti. To je bil doprinos k izobraževanju žensk tistega časa. Vseboval je leposlovje, razmišljujoče eseje in intelektualne razprave
This book (‘Type Index of Slovenian Folktales – Animal Tales and Fables’) is the first of the comprehensive body of systematization of Slovenian folktales along the lines of the latest, revised ...edition of the Types of International Folk Tales by Hans-Jörg Uther (2004). It includes Slovenian animal tales and fables that have been listed among the first 299 numbers of the international classification system. It contains archaic, internationally comparable material which was previously difficult to access and is now published for the first time in a comprehensive and systematic form. With the transfer of the latest scientific results to the Slovenian research sphere~additional studies and comments~and the application of the international classification system for the classification of material it greatly facilitates further development of the discipline while simultaneously including the Slovenian narrative tradition in a broader international context. Since each folktale type includes examples of folktales the book will also attract the attention of the general public.
Raziskava predstavlja primerjalno analizo zbirke nemških pravljic Jakoba in Wilhelma Grimma Otroške in hišne pravljice (1812, 2006), romanske pravljice (novo odkritje ameriškega znanstvenika Jacka ...Sipesa), ki jih je zbrala Laura Gonzenbach v zbirki Lepa Angiola (1870, 2006) in zbirka Slovenske pravljice (2002). Primerjalna naliza istega motiva temelji na strukturalistični teoriji znanstvenika Vladimirja Proppa Morfologija pravljice (1928, 2006), folkloristični teoriji motivov ameriškega folklorista Stitha Thompsona Motif-index of folk literature (1989), literarni teoriji švicarskega znanstvenika Maxa Lüthija The European Folktales: Form and Nature (1947, 1986), psihoanalitično teorijo Bruna Bettelheima (Rabe čudežnega, 2001), sociološko teorijo Jacka Siepsa (Why fairy tales stick?, 2006), feministično teorijo Clarisse Pinkola Estés (Ženske, ki tečejo z volkovi, 2001) in poststrukturalistično teorijo Marie Nikolajeve (Fairy Tale and Fantasy, 2003). Primerjalna analiza splošnih podobnosti in razlik evropskih pravljic se bo osredotočila na študij primera na motivu živalskega ženina oz. živalske neveste v vseh treh zbirkah pravljic. Izsledki primerjalne analize motiva bodo predstavili tudi primerjalno analizo podobnosti in razlik med germansko, romansko in slovansko inačico pravljice. Izsledki primerjalne analize bodo predstavljeni na koncu raziskave.