Extended description:
V Ptuju so v počastitev praznika odprli nov industrijski obrat Elektrokovinarja, kjer sicer že nekaj časa teče poskusna proizvodnja elementov za oljne instalacije, vseh vrst ...kotlov, razteznih posod in drugih večjih konstrukcij. Tovarna zaposluje 340 delavcev, 120 učencev pa šolajo.
Ptuj: ptujski praznik in kritični pogled napredovanja mesta, sestanek, ulice, spomenik Jože Lacko, Orfejev spomenik, polaganje venca, ulice, ljudje na ulici, most čez Dravo, promet, mesto okrašeno z zastavami za krajevni praznik, panorama Ptuj, grad.
Extended description:
V Ptuju so v počastitev praznika odprli nov industrijski obrat Elektrokovinarja, kjer sicer že nekaj časa teče poskusna proizvodnja elementov za oljne instalacije, vseh vrst kotlov, razteznih posod in drugih večjih konstrukcij. Tovarna zaposluje 340 delavcev, 120 učencev pa šolajo.
Ptuj: ptujski praznik in kritični pogled napredovanja mesta, sestanek, ulice, spomenik Jože Lacko, Orfejev spomenik, polaganje venca, ulice, ljudje na ulici, most čez Dravo, promet, mesto okrašeno z zastavami za krajevni praznik, panorama Ptuj, grad.
Ptuj: local festival.
Original language summary:
Ptuj: ptujski krajevni praznik.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Vinica: panorama Bela krajina, brzice Kolpe, breze, polja, vinogradi, oranje z volovsko vprego, čebela na cvetu, rože, jahanje belega konja, folklorna skupina, pisk na pomladno piščal z lubja, zbiranje v steljniku v narodnih nošah, kleščenje breze, koš, odhod v dolino z Jurijem, sprevod, vriskanje.
Za Belo krajino je značilna tudi bela narodna noša iz platna oz. lana, ki pa nekoliko odstopa od tradicionalne slovenske narodne noše, saj je skoraj v celoti bele barve (prvotna narodna noša je bila bela in ni vsebovala dela oblačila ali nakita kakršnekoli druge barve (kot je na primer vsem znana rdeča)). Zelo znan belokranjski lik, ki odganja zimo in oznanja pomlad, je Zeleni Jurij. Tudi on nosi narodno nošo, le da ima čez nošo še obleko iz brezovih vej. Ena izmed značilnosti pokrajine je tudi ples belokranjsko kolo. Vir: Wikipedia
Slovanski narodi častijo Sv. Jurija kot svetnika, ki prinaša pomlad. Na hrvaškem praznujejo god Sv. Jurija 23. aprila, v Sloveniji pa 24. aprila. V Beli krajini je navada, da se dan pred praznikom mladina odpravi po vasi, prepeva in piska na piščali in roge ter vodi Zelenega Jureta - mladeniča odetega v brezovo zelenje. Ustavijo se pred vsako hišo in zapojejo ter nad vrata zataknejo zeleno brezovo vejico (ki tam ostane vse leto), da bo hiši prinesla srečo in veselje, da bodo polja bogato obrodila...Če bi sprevod zaobšel kakšno hišo, bi to bila za družino velika sramota. Jurjevanje je festival folklore, gastronomije in rokodelstva. Na njem nastopijo različne folklorne skupine, ki predstavijo stare ljudske plese in običaje. Vir: http://www.sfpkr.si/projekti/EU/jurjevanje/index.html
Information:
Vinica: Celebrating St. George's Day in Bela Krajina.
Original language summary:
Vinica: jurjevanje v Beli krajini.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Kako smo proslavljali in zaznamovali - prehod v novo leto 1963
Ljubljana: Sneženi mož na Ajdovščini (vabilo na sejem na Gospodarsko razstavišče), Tromostovje v snegu, oder sredi trga, okraševanje mesta, igrala na Gospodarskem razstavišču, cirkus z lutkami živali in druge lutke. Miličnik ureja promet na Prešernovem trgu, na stavbi Filipov dvorec napis 1963 in Srečno... Novoletna jelka sredi trga. Ulice, promet, nakupi (moški z otroškimi smučkami), otroški voziček. Ulice, promet, nakupi (moški z otroškimi smučkami), otroški voziček, pečenje vola na Ajdovščini (na ražnju), sodi, dimnikar.
Želite izvedeti, kako so Ljubljančani letos preživeli zadnje ure starega in prve trenutke novega leta? Nič lažjega, samo z nami. Skozi oko naše kamere si bomo ogledali praznovanja, ki so zdaj že preteklost.
Najprej poglejmo, kako je praznovala večina naših državljanov, obiskali bomo eno od ljubljanskih družin, ki so silvestrovale doma, ob novoletni jelki z darovi za mlajše in starejše. Nemogoče je zanesljivo reči, da so se imele, tule, v tej sobi bolje, da so praznovali prijetneje, kot kje drugod, gotovo pa je, da so take intimne slovesnosti menda vsepovsod najprijetnejše, če hote - najbolj slovesne. ura je že pozna, nekaj čez deset in tule pričakujejo še goste, nam pa se mudi še naprej, po ljubljanskih zabaviščih. Zaželimo jim srečno novo leto in se odpravimo.
Med študente. Ti so pričakali novo leto po svoje - v študentskem naselju. Razpoloženje je bilo veselo in viharno, in kdo ne bi v teh trenutkih plesal tvist, ki ga lansko leto še niso plesali? Kdo drug kot študentje! Seveda pa niso pričakali smo polnoči, ampak tudi prvo jutro novoletnega leta.
Tole pa so posnetki, ki jih je naša kamera zabeležila v prostorih Doma Jugoslovanske Ljudske armade, ob zvokih veselega orkestra ter prav take pesmi Anice Zubovič so se tu pripravljali starešine ljubljanske garnizona, da sprejmejo novo leto kot se spodobi: dobre volje in brez skrbi.
Pravijo, da v veselih dneh kavarna ni pravo mesto za zabavo. To bo najbrž držalo. Za silvestrovo ob ekspress kavi to vendar ne gre, saj slavimo novo leto samo enkrat na leto. Toda vsi niso pile kave in tistim še enkrat na zdravje.
V največjem števili pa so se Ljubljančani udeležili zabave, ki so jo priredili na Gospodarskem razstavišču. da bi ljudem od sedenj ne otrdele noge, so skrbeli razigrani fantje iz orkestra Mojmira Sepeta s pevko Majdo Sepe - no saj jo vsi poznate. Dolgčas pa res ni bilo, saj bi za pošteno zabavo dovolj postaviti se nekam ob stran, ter gledati vesele plesalce in neštete goste ob mizah, ki so se pripravljali na sprejem novega leta, da ne govorimo o tem, kao so ga sprejeli! Vsak po svojem okusu, največ pa jih je posnemalo splošen vzgled - saj veste. Poem pa so si vsi še zaželeli vse najboljše in glavi del novoletnih slovesnosti je bil pri kraju.
Vse kar je ostalo so bile prazne, izumrle ljubljanske ulice in nekateri pravijo, da se je ta dan število mačkov v Ljubljani občutno povečalo.
Information:
Ljubljana: Celebrating the New Year of 1963.
Original language summary:
Ljubljana: praznovanje novega leta 1963.
Extended description:
V nedeljo so v starem slovenskem kovaškem središču, ki je danes spremenjeno v nekak živ muzej stare obrti, v Kropi, prvič praznovali žebljarski praznik. V hribu nad vasjo je ...znova zagorela že malo pozabljena oglarska kopa, kjer so obiskovalci praznika lahko videli stari način pridobivanja tega nepogrešljivega kovaškega goriva. V dolini pa so se na ta dan znova zavrtela vodna kolesa starega Vigenjca, edine ohranjene od osmih nekdanjih kroparskih fužin. Ta dan se je v Kropi zbralo veliko občudovalcev stare in plemenite obrti umetnega kovaštva.
Extended description:
V nedeljo so v starem slovenskem kovaškem središču, ki je danes spremenjeno v nekak živ muzej stare obrti, v Kropi, prvič praznovali žebljarski praznik. V hribu nad vasjo je znova zagorela že malo pozabljena oglarska kopa, kjer so obiskovalci praznika lahko videli stari način pridobivanja tega nepogrešljivega kovaškega goriva. V dolini pa so se na ta dan znova zavrtela vodna kolesa starega Vigenjca, edine ohranjene od osmih nekdanjih kroparskih fužin. Ta dan se je v Kropi zbralo veliko občudovalcev stare in plemenite obrti umetnega kovaštva.
Kropa - traditional blacksmith craft and a nail festival.
Original language summary:
Kropa - tradicionalna kovaška obrt in žebljarski praznik.
Extended description:
Ljubljana: noč in ognjemet. Deklica deli zastavice pred začetkom prvomajske parade na Titovi cesti. Velika podoba Tito, partizan na stavbi kavarne Evropa na Ajdovščini, ...množica, parada vojske, mladih, športnikov, dela in delovnih uspehov, baloni v zraku, spački - vozila AMZS Pomoč informacije, baloni zastave, pionirji, ples na ulici, tanki JLA, mornarji z zastavami. Častna tribuna, Miha Marinko fotografira, Boris Ziherl, Viktor Avbelj, Kraigher, planinska enota, vojaki na tovornjakih (TAM), aplavz občinstva, godba. Ploskata Stane Kavčič in Franc Leskošek - Luka, Miha Marinko snema. Modna oblačila na tovornjaku, tovarna ivernatih plošč, avtomobilski spački, gozdarski delavci na tovornjaku (z motornimi žagami), traktoristi. Ognjemet, velika podoba delavca železarja na fasadi stavbe na križišču Titova - Šubičeva ulica. Pogled po Titovi cesti, parada, zastave, množica, ljudje na oknih, zastave, množica zastav v povorki. Rudarji s prapori, enota milice, vojaki na tovornjakih, transformator na tovornjaku.
Sinočnji ognjemet na ljubljanskem gradu je s svojimi tisočerimi zvezdami naznanil, da so priprave vseh teh dni pred praznovanjem končane, da je za današnje slavnosti vse pripravljeno. V hladnih jutranjih urah je nastopil dan delavskega praznika. Zastave so že visele, venci so že pokrili pročelja mestnih hiš, ljudje so obstali v pričakovanju. Že dve uri in pol pred začetkom današnje prvomajske slovesnosti so bile ljubljanske ulice domala napolnjene z množico, ki je želela videti sprevod; saj je letos po petih letih spet nastopila tudi Jugoslovanska ljudska armada. Okrog 100 000 ljudi iz domala vseh krajev Ljudske republike Slovenije se je prelivalo po ulicah in iskalo čim ugodnejši in razglednejši prostor...
Information:
Ljubljana: International Workers' Day Celebration and the May Day Parade, 1961.
Original language summary:
Ljubljana: praznovanje praznika dela in prvomajska parada leta 1961.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Pohod ob žici okupirane Ljubljana. Pionirski pohod, štart, obrazi, spominsko obeležje na Vidmarjevi vili na Večni poti (27. april - OF), tek otrok mino obeležja, štart pod Rožnikom, tek, bodrenje tekačev skozi Tivoli, ploskanje publike (otrok), prihodi na cilj, obrazi (dobri posnetki), pohod starejših, pohodniki mimo Muzej ljudske revolucije (Sodobne zgodovine, Cekinov grad), obisk v muzeju, razstava, igra otrok s topom in na tanku pred muzejem, cilj.
Pot spominov in tovarištva (kratica PST) je 32,5 km dolga pot okrog Ljubljane. Speljana je po trasi bodeče žice, ki je med 2. svetovno vojno (med letoma 1942 in 1945, t.j. do konca vojne) omejevala mesto.
Ob poti stojita 102 spominska kamna, katerih izgradnjo so financirala različna ljubljanska podjetja. Na krajih, kjer pot sekajo mestne vpadnice, stoji 6 spomenikov. V času vojne je bil obseg mesta manjši, zato zdaj del poti poteka preko stanovanjskih naselij. Izven naseljenih področij je pot speljana skozi drevorede, prečka pa tudi hrib Golovec. Na več mestih so zasajene skupine 88-ih dreves, ki nosijo ime »Drevored v spomin na tovariša Tita« (Tito je živel 88 let). Pot spominov in tovarištva je izjemna mestna infrastruktura, ki omogoča prebivalcem letno in zimsko rekreacijo, saj so v času snežne odeje na nenaseljenih področjih urejene tekaške steze. Vir: Wikipedia
The Path of Remembrance and Comradeship (Slovene: Pot spominov in tovarištva, acronym PST), also referred to as the Path along the Wire (Pot ob žici), the Path around Ljubljana (Pot okoli Ljubljane) or the Green Ring (Zeleni prstan), is an almost 33-kilometre long and 4-metre wide gravel-paved recreational walkway around the city of Ljubljana, the capital of Slovenia. It was completed in 1985 and runs along the course of the barbed wire fence that surrounded Ljubljana during World War II, when Italian and later German occupying forces tried to prevent contact between the city and the surrounding countryside. The path is way marked by signposts, information boards with the map of the path, plaques and metal markers, as well as signposts at the turn-offs. At the former positions of the bunkers of the occupying army 102 memorial octagonal stones designed by the architect Vlasto Kopač have been laid. Along the green area adjacent to it, 7,400 trees of 49 tree species have been planted. Source: Wikipedia
Information:
Ljubljana: The traditional walk on the Path along the Wire, which used to encircle Ljubljana during WW2.
Original language summary:
Ljubljana: tradicionalni Pohod ob žici okupirane Ljubljane.
Extended description:
Information:
: Ljubljana: The 10th anniversary of Slovenia's independence; a celebration in the Parliament; National Day and a visitation by the German Chancellor Gerhard ...Schröder.
Original language summary:
Ljubljana: deseta obletnica samostojnosti; odlomek TV dnevnika dne 25. 6. 1991, Ljubljana deset let kasneje, častno zasedanje v državnem zboru, govor Borut Pahor, predsednik državnega zbora, častni gost nemški kancler Schröder.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Letos smo se v Sloveniji pridružili mednarodni kampanji bele pentlje. Kdor si pripne belo pentljo sporoča, da nasprotuje nasilju nad ženskami. Naša ekipa je na novogoriških ulicah anketirala mimoidoče in ugotovila, da jih večina ne pozna pomena bele pentlje. Žene in matere v materinskem domu v Solkanu ga poznajo. Danes so ob mednarodnem dnevu žensk dobile obisk. Namesto cvetja so jim poklonili denar - da bodo lažje prebrodile najhujšo stisko. Izjave Iona Arzon, Tomaž Horvat, Mladi forum, Rajko Harej, Samarijana.
Information:
Nova Gorica, Solkan: Celebrating International Women's Day and an appeal to stop violence against women.
Original language summary:
Nova Gorica, Solkan: ob mednarodnem dnevu žena proti zlorabam in nasilju nad ženskami.