Extended description:
Čeprav smo novoletnemu vzdušju v minulih dneh namenili kar dovolj pozornosti, smo tudi za danes pripravili nekaj utrinkov o tem, kako smo preživljali praznične dni. Naši ...sodelavci so se napotili v Dobrno, se sprehodili ob obali in se zapeljali na nekatera smučišča.
Obala: novo leto; ribiči z mrežami, turisti na ulici, hotel, sprehajalci, Piran Punta, Portorož Hotel Palace, pristanišče za čolne Koper in Izola.
Coast: New Year's Holidays at the Slovene coast.
Original language summary:
Obala: novoletni prazniki na Obali.
Extended description:
Čeprav smo novoletnemu vzdušju v minulih dneh namenili kar dovolj pozornosti, smo tudi za danes pripravili nekaj utrinkov o tem, kako smo preživljali praznične dni. Naši sodelavci so se napotili v Dobrno, se sprehodili ob obali in se zapeljali na nekatera smučišča.
Obala: novo leto; ribiči z mrežami, turisti na ulici, hotel, sprehajalci, Piran Punta, Portorož Hotel Palace, pristanišče za čolne Koper in Izola.
Extended description:
Čeprav smo novoletnemu vzdušju v minulih dneh namenili kar dovolj pozornosti, smo tudi za danes pripravili nekaj utrinkov o tem, kako smo preživljali praznične dni. Naši ...sodelavci so se napotili v Dobrno, se sprehodili ob obali in se zapeljali na nekatera smučišča.
Kope: novo leto na Pohorju; smučarji, lepo vreme, zasneženo smučišče, vlečnica, poroča Slavko BOBOVNIK, vlečnica, naselje počitniških hišic, vlečnica, smučanje.
Kope: New Year's Holidays on the Kope ski slope.
Original language summary:
Kope: novoletni prazniki na smučišču Kope.
Extended description:
Čeprav smo novoletnemu vzdušju v minulih dneh namenili kar dovolj pozornosti, smo tudi za danes pripravili nekaj utrinkov o tem, kako smo preživljali praznične dni. Naši sodelavci so se napotili v Dobrno, se sprehodili ob obali in se zapeljali na nekatera smučišča.
Kope: novo leto na Pohorju; smučarji, lepo vreme, zasneženo smučišče, vlečnica, poroča Slavko BOBOVNIK, vlečnica, naselje počitniških hišic, vlečnica, smučanje.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Mladinski tabor v Ajdovščini so v času prvomajskih počitnic pripravili mladinci in delovna skupina za mirovna gibanja republiške konference SZDL; izjavi Bojan Vodopivec in dr. Anton Bebler, med udeleženci Aleš Cvek in Milan Zver, glasbena skupina pred ostanki rimskega obzidja.
Information:
Ajdovščina: In the 1980s, young people started to look for other ways to celebrate national holidays.
Original language summary:
Ajdovščina: v osemdesetih letih so mladi začeli iskati drugačne načine praznovanja državnih praznikov.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Štafeta kajakašev na Savi, dvosed na brzici, pristanek ob pomolu, slovesnost s predajo štafetne palice, čolni nadaljujejo pot, mahanje z mostu, metanje cvetja, čolni pod mostom nadaljujejo pot proti Zasavju in Zagrebu.
Mladini in telesnovzgojnim organizacijam, ki v štafetah nosijo pozdrave maršalu Titu za rojstni dan, so se pridružili še kajakaši. Sinoči so šli na pot od Žirovnice do Kranja, danes pa smo jih pričakali v Tacnu, kjer so kranjski kajakaši predali štafetno palico članom ljubljanskega brodarskega društva, ki jih bodo vozili do Hrastnika. Tamkajšnji kajakaši jo bodo nato v Zagrebu predali hrvaškim kajakašem. Štafeta bo po Savi prešla blizu 700 km dolgo pot do Beograda. Tja bodo 25. maja prispele tudi ostale štafete po drugih jugoslovanskih rekah. (M. K., TVdok, T: 2673)
Information:
Tacen: The most enthusiastic young people rowed with the baton for the Relay of Youth down the Sava River, towards Belgrade.
Original language summary:
Tacen: najbolj navdušeni mladinci so s Titovo štafeto mladosti veslali po Savi proti Beogradu.
Extended description:
Fernetiči: novo leto na meji, tradicionalno srečanje, voščila in izmenjava daril med obmejnimi italijanskimi in jugoslovanskimi organi, cariniki in miličniki, cariniki in ...karabinjerji, mejni prehod brez snega; srečanje in pogovor so nadaljevali za omizjem in nazdravljanjem.
Novoletno praznovanje je tako, kot že mnoga leta doslej, tudi danes združilo obmejne uslužbence na italijansko- jugoslovanski meji v Fernetičih. Tokrat je bila osrednja »proslava« na naši strani. Tu so italijanski policisti in cariniki najprej obdarili jugoslovanske, potem pa so skupaj odšli na italijansko stran, kjer so naši obmejni organi izročili darila italijanskim kolegom. Skupino jugoslovanskih uslužbencev je vodil svetnik Državnega sekretariata za notranje zadeve Tone Fabjančič, italijansko pa šef na severni italijanski meji dr. Francesco Cinti. V svojih nagovorih sta oba poudarila, da podobni stiki še krepijo prijateljstvo med obema državama.
Extended description:
Fernetiči: novo leto na meji, tradicionalno srečanje, voščila in izmenjava daril med obmejnimi italijanskimi in jugoslovanskimi organi, cariniki in miličniki, cariniki in karabinjerji, mejni prehod brez snega; srečanje in pogovor so nadaljevali za omizjem in nazdravljanjem.
Novoletno praznovanje je tako, kot že mnoga leta doslej, tudi danes združilo obmejne uslužbence na italijansko- jugoslovanski meji v Fernetičih. Tokrat je bila osrednja »proslava« na naši strani. Tu so italijanski policisti in cariniki najprej obdarili jugoslovanske, potem pa so skupaj odšli na italijansko stran, kjer so naši obmejni organi izročili darila italijanskim kolegom. Skupino jugoslovanskih uslužbencev je vodil svetnik Državnega sekretariata za notranje zadeve Tone Fabjančič, italijansko pa šef na severni italijanski meji dr. Francesco Cinti. V svojih nagovorih sta oba poudarila, da podobni stiki še krepijo prijateljstvo med obema državama.
Fernetiči: Joint New Year's celebration by the border staff on the Italian-Yugoslav border.
Original language summary:
Fernetiči - skupno novoletno praznovanje obmejnih uslužbencev na italijansko - jugoslovanski meji.
Extended description:
Notranjska: reportaža, silvestrovanje na vasi, vožnja, zasnežene smreke in obtežene veje, pogled na idilično vasico v snegu, zasuk po vasicah, zaselkih, ograja - plot ob cesti, ...zasnežen kozolček - samec in sankanje otrok po sadnem vrtu, zasnežene ozke ceste, ptice na drevju, smreka in kmečka hiša, domačija pod njo, moški oprtan s polno vrečo pride in vstopi skozi obokan vhod v hišo, v kmečki izbi ženska prede na kolovratu, vrtenje kolesa, mačka na zapečku, druga ženska plete in tretja navija volno v klobčič, otroci ob peči in na njej se uči in igra šah, v ospredju se na peči sušijo zobotrebci, kmečko dvorišče in pogled po vasi, volovska vprega z vozom in drva na njem, vožnja mimo kapelice, v ozadju pa gasilski dom, iz nasprotne smeri po klancu navzdol par konj vleče hlode po cesti, vaško leseno korito in tekoča voda, cepljenje lesa za izdelovanje zobotrebcev, delo z nožki - krivčki - izdelovanje suhe robe - zobotrebcev, rezanje, šiljenje, zasuk po vasi, petelin in kokoši na zasneženem dvorišču, zunanjost kmečke hiše, v notranjosti pa otroci krasijo novoletno jelko (božično drevesce), obešanje bleščečih krogel, večkratno prižiganje in ugašanje okrasnih lučk.
Saj res, kje bomo pričakali novo leto? Brez rezervacij samo doma – drugod je že vse zasedeno. Vsaj tako so nam sporočili. Toda tale lepi Silvestrov dan in večer je treba nekje proslaviti. Tule, med zasneženimi smrekami in jelkami verjetno ne bi bilo najbolj prijetno. Sicer pa, večina vas je najbrž našla svoj življenjski prostorček, stisnjen nekje med številnimi mizami v zakajeni gostinski sobi. In kar vidim vas, kako zdajle nemirno merite novo obleko in se jezite na krojača, ki je preveč hitel… Kar vidim vas, kako neučakano pričakujete frizerjev glavnik, ali pa godrnjate nad odtenkom dandanašnje šminke. Hej, pa menite, da je vse to res potrebno? Se boste nocoj res počutili prijetno? Se vam ne zdi, da vas vabi nekaj, kar je včasih zelo neresnično, potvorjeno…
Mi smo že danes popoldne doživeli pravo novo leto – tisto, brez posebnih priprav in okrasja… Obiskali smo dve vasici na Notranjskem – in posnetke s te poti pravkar gledate…
Na razritih cestah ni bilo veliko ljudi, le sem ter tja kakšen samoten popotnik, pa še ta po opravkih. Brez življenja, bi lahko rekli…
Toda že v zgodnjih popoldanskih urah so zato oživele kmečke hiše. Središče dogajanja je seveda bilo ob domači krušni peči. Pa ne tako, brezdelno, ko človek ne ve, kaj bi govoril in kaj bi počel. Tako delovno razpoloženje je bilo živahno, prijetno, da, celo veselo, lahko rečem. Spominov na minula praznovanja skoraj nismo slišali, zato pa smešnih za cel koš – in še več. Za najstarejše in najmlajše!
Najnujnejša dela je seveda tole silvestrovo popoldne še bilo treba opraviti. Na primer: pripeljati drva iz gozda – ker, kdo ve, če ne bo prav v novoletnih praznikih zapadlo toliko snega, da z voli, ali pa s konji v gozd ne bo več mogoče… No, razen našega pa so bile to menda tudi edina vozila, ki so jih prebivalci idilične notranjske vasi lahko danes videli na ozki vaški poti.
Delovno – praznično delovno – razpoloženje v hišah pa je seveda bilo prav povsod – in povsem tako, kakšno bi srečali sleherni dan v starem ali pa novem letu. Tule so rezljali zobotrebce. Veste, vedno sem si mislil, da je to sila enostaven posel, pa sem danes ugotovil, da le ni tako. Tako si vsaj mislim, ker poskusil, priznam, nisem. Prav gotovo bi se urezal – če že ne zaradi drugega, pa zato, ker so prav tako hitro kot roke, delali jezički marljivih izdelovalk zobotrebcev – in, presneto, tudi ti so rezali…
Tudi na dvoriščih je vladalo praznično razpoloženje. Živino so nakrmili, dali so ji toliko krme, da bo lahko žvečila vso noč. In tudi kuram, ki so se ta čas ravno odpravljale na svojo klinasto počivališče, so po tleh nasuli zrnja, kolikor so si ga zaželele. Kar ne bo šlo v kljun nocoj, bo pa jutri zjutraj – za prvo silo, predjed.
Skratka, vse je bilo srečno, veselo, zadovoljno. Razen tegale seveda. Tale pujs pa ne bo dočakal novega leta. Posneli smo ga že zjutraj – v času, ko tole gledate, pa gotovo že zadovoljuje tiste, zaradi katerih ne bo mogel čestitati 1965-ega leta svojemu bratcu, ki se zdaj sladka ob prepolnem koritu…
V tejle in v mnogih hišah, v vasi, ki smo jo danes obiskali – in v mnogih slovenskih vaseh – brez števila – danes ne bo posebnih novoletnih zabav. In ne bo nervoze in ne bo narejenosti – in ne bo tistega bučnega veselja, ki bo vladalo po mestih.
Pa razpoloženje vendar bo. Manj vidno, pa toliko bolj resnično in prisrčno. Ker tako je že leta in leta – vsako silvestrovo ob kmečki peči – med preprostimi kmečkimi ljudmi na naši vasi.
Extended description:
Notranjska: reportaža, silvestrovanje na vasi, vožnja, zasnežene smreke in obtežene veje, pogled na idilično vasico v snegu, zasuk po vasicah, zaselkih, ograja - plot ob cesti, zasnežen kozolček - samec in sankanje otrok po sadnem vrtu, zasnežene ozke ceste, ptice na drevju, smreka in kmečka hiša, domačija pod njo, moški oprtan s polno vrečo pride in vstopi skozi obokan vhod v hišo, v kmečki izbi ženska prede na kolovratu, vrtenje kolesa, mačka na zapečku, druga ženska plete in tretja navija volno v klobčič, otroci ob peči in na njej se uči in igra šah, v ospredju se na peči sušijo zobotrebci, kmečko dvorišče in pogled po vasi, volovska vprega z vozom in drva na njem, vožnja mimo kapelice, v ozadju pa gasilski dom, iz nasprotne smeri po klancu navzdol par konj vleče hlode po cesti, vaško leseno korito in tekoča voda, cepljenje lesa za izdelovanje zobotrebcev, delo z nožki - krivčki - izdelovanje suhe robe - zobotrebcev, rezanje, šiljenje, zasuk po vasi, petelin in kokoši na zasneženem dvorišču, zunanjost kmečke hiše, v notranjosti pa otroci krasijo novoletno jelko (božično drevesce), obešanje bleščečih krogel, večkratno prižiganje in ugašanje okrasnih lučk.
Saj res, kje bomo pričakali novo leto? Brez rezervacij samo doma – drugod je že vse zasedeno. Vsaj tako so nam sporočili. Toda tale lepi Silvestrov dan in večer je treba nekje proslaviti. Tule, med zasneženimi smrekami in jelkami verjetno ne bi bilo najbolj prijetno. Sicer pa, večina vas je najbrž našla svoj življenjski prostorček, stisnjen nekje med številnimi mizami v zakajeni gostinski sobi. In kar vidim vas, kako zdajle nemirno merite novo obleko in se jezite na krojača, ki je preveč hitel… Kar vidim vas, kako neučakano pričakujete frizerjev glavnik, ali pa godrnjate nad odtenkom dandanašnje šminke. Hej, pa menite, da je vse to res potrebno? Se boste nocoj res počutili prijetno? Se vam ne zdi, da vas vabi nekaj, kar je včasih zelo neresnično, potvorjeno…
Mi smo že danes popoldne doživeli pravo novo leto – tisto, brez posebnih priprav in okrasja… Obiskali smo dve vasici na Notranjskem – in posnetke s te poti pravkar gledate…
Na razritih cestah ni bilo veliko ljudi, le sem ter tja kakšen samoten popotnik, pa še ta po opravkih. Brez življenja, bi lahko rekli…
Toda že v zgodnjih popoldanskih urah so zato oživele kmečke hiše. Središče dogajanja je seveda bilo ob domači krušni peči. Pa ne tako, brezdelno, ko človek ne ve, kaj bi govoril in kaj bi počel. Tako delovno razpoloženje je bilo živahno, prijetno, da, celo veselo, lahko rečem. Spominov na minula praznovanja skoraj nismo slišali, zato pa smešnih za cel koš – in še več. Za najstarejše in najmlajše!
Najnujnejša dela je seveda tole silvestrovo popoldne še bilo treba opraviti. Na primer: pripeljati drva iz gozda – ker, kdo ve, če ne bo prav v novoletnih praznikih zapadlo toliko snega, da z voli, ali pa s konji v gozd ne bo več mogoče… No, razen našega pa so bile to menda tudi edina vozila, ki so jih prebivalci idilične notranjske vasi lahko danes videli na ozki vaški poti.
Delovno – praznično delovno – razpoloženje v hišah pa je seveda bilo prav povsod – in povsem tako, kakšno bi srečali sleherni dan v starem ali pa novem letu. Tule so rezljali zobotrebce. Veste, vedno sem si mislil, da je to sila enostaven posel, pa sem danes ugotovil, da le ni tako. Tako si vsaj mislim, ker poskusil, priznam, nisem. Prav gotovo bi se urezal – če že ne zaradi drugega, pa zato, ker so prav tako hitro kot roke, delali jezički marljivih izdelovalk zobotrebcev – in, presneto, tudi ti so rezali…
Tudi na dvoriščih je vladalo praznično razpoloženje. Živino so nakrmili, dali so ji toliko krme, da bo lahko žvečila vso noč. In tudi kuram, ki so se ta čas ravno odpravljale na svojo klinasto počivališče, so po tleh nasuli zrnja, kolikor so si ga zaželele. Kar ne bo šlo v kljun nocoj, bo pa jutri zjutraj – za prvo silo, predjed.
Skratka, vse je bilo srečno, veselo, zadovoljno. Razen tegale seveda. Tale pujs pa ne bo dočakal novega leta. Posneli smo ga že zjutraj – v času, ko tole gledate, pa gotovo že zadovoljuje tiste, zaradi katerih ne bo mogel čestitati 1965-ega leta svojemu bratcu, ki se zdaj sladka ob prepolnem koritu…
V tejle in v mnogih hišah, v vasi, ki smo jo danes obiskali – in v mnogih slovenskih vaseh – brez števila – danes ne bo posebnih novoletnih zabav. In ne bo nervoze in ne bo narejenosti – in ne bo tistega bučnega veselja, ki bo vladalo po mestih.
Pa razpoloženje vendar bo. Manj vidno, pa toliko bolj resnično in prisrčno. Ker tako je že leta in leta – vsako silvestrovo ob kmečki peči – med preprostimi kmečkimi ljudmi na naši vasi.
Notranjska Region: A report on the New Year's celebration in the countryside.
Original language summary:
Notranjska - reportaža o silvestrovanju na vasi.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->Ljubljanski pionirji so danes zjutraj na ljubljanski železniški postaji priredili krajšo slovesnost delegaciji 20-tih pionirjih iz pionirskih organizacij širom Slovenije, ki je s pozdravi in darili maršalu Titu za rojstni dan odpotovali v Beograd. 20- članska delegacijo slovenskim pionirjev bo skupaj z enakimi delegacijami iz vseh ostalih republik sprejel tovariš Tito. Slovenski pionirji mu bodo izročili album z najboljšimi fotografskimi posnetki pionirskih fotokrožkov in torbo Kurirčkovo pošto.
Information:
Ljubljana: A delegation of Slovene Pioneers left for Belgrade to participate in the Day of Youth celebrations. Farewell at the train station; the train departing the platform.
Original language summary:
Ljubljana: delegacija slovenskih pionirjev odpotovala v Beograd na praznovanje dneva mladosti; prireditev, slovo na železniški postaji, vlak odhaja s perona.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Šega je, da najbolj vneti ljubljanski častilci pusta zaključijo to pomembno praznovanje na »slanikovi pojedini« v unionski restavraciji in tako siti vkorakajo v dolgočasne postne dni. In tudi letos je bilo tako. Že od jutra sem so prihajali bolj ali manj prespani gostje in z užitkom segali po dobrotah, ki jih jim je pripravil mojster Čiro. Sicer pa, kot vidite, slanikova pojedina res ni kar tako in če vam je ostalo v žepu še kaj debelejšega drobiža, lahko tudi vi sedajle stopite v Union. In kar je glavno, riba je postna jed.
S pustnim torkom se končuje tradicionalno veselo in razigrano obdobje. Pepelnica ali pepelnična sreda namreč za pripravo na največji krščanski praznik, tj. veliko noč, narekuje štiridesetdnevni post. V preteklosti so strogost in resnost tega dneva nekako obšle mestne gostilne s pripravo tako imenovanih slanikovih pojedin. Slanikove jedi so na pepelnico pripravljali tudi nekateri hoteli. Leta 1905, ko je bil zgrajen Grand hotel Union (takrat najmodernejši hotel južno od Dunaja), se je pričela zgodba tradicionalnih slanikovih pojedin. Vir: Gran Hotel Union: http://www.gh-union.si/slanikova/
Information:
A traditional 'herring feast' on Ash Wednesday at the Union Hotel; a kitchen; cooks preparing fish dishes; people eating; a donut and fish bones on a plate.
Original language summary:
Tradicionalna »slanikova pojedina« na pepelnično sredo v Hotelu Union; kuhinja, priprava ribjih jedi, ljudje pri jedi, krof, ostanki kosti (ribe) na krožniku.
Extended description:
Praznik - Dan žena in ženske o svojem delu in družbenopolitični aktivnosti; proizvodnja v tekstilni tovarni, delo v trgovini, delo v tovarni zdravil Krka (Novo Mesto), ...laboratorij raziskave, tablete; izjava Amalija TONKLI, Modna hiša Ljubljana; Slavka GORJAN, Tiskanina Kranj; Marta SLAPAR, Tovarna zdravil Novo mesto.
Jutri bo osmi marec, dan delovnih žena vsega sveta. Vsak dan se srečujemo z ženami, zaposlenimi v najrazličnejših poklicih, tudi v takih, za katere so še pred nedavnim trdili, da so neprimerni, da celo nedostopni za žene življenje naših žena se poslednjih letih vse bolj spreminja. Vedno več žena je zaposlenih, vedno več jih je, ki si morajo delovni dan deliti na dve polovici - na delo v službi in na domače opravke. In to poslednje bremeni veliko večino v taki meri, da se ne utegne posvetiti učenju in poskrbeti za svojo kvalifikacijo, ki je edino in najbolj trdno poroštvo za njeno eksistenco in njeno bodočnost. In če govorimo, da se vse premalo žena aktivno udejstvuje v organih družbenega samoupravljanja, bodisi tam, kjer so v službi ali v komuni, se zopet ne povsod, a še mnogo kje, srečujemo z razmerami, v katerih nima urejenega varstva za otroke, kjer še ni kvalitetnih in poceni obratov družbene prehrane in servisnih uslug. Zato stopa v ospredje v sleherni komuni naloga, da z ustanavljanjem vseh treh dejavnosti razbremenjuje našo ženo. Ob jutrišnjem prazniku pa jim iskreno čestitamo.
Information:
Women’s day celebration – women talking about their work and political activity. Work of women in a textile production, work in a store and presenting a profession in a factory of medicine Krka.
Original language summary:
Praznik – Dan žena. Ženske v tekstilni industriji, v trgovini in v tovarni zdravil Krka (Novo Mesto).
Extended description:
Znamenita izletniška točka, slikoviti grad Socerb sicer nikdar ne pogreša obiskovalcev, toda redkokdaj se zberejo v takem številu, kot so se na delavskem taboru, ki ga je za ...prvi maj tam priredil koprski pripravljalni odbor za proslavo prvega maja. Več tisoč obiskovalcev je napolnilo grad in borov gozdiček ter kljub slabemu vremenu preživelo praznične dni v lepem okolju in prijetnem razvedrilu.
Information:
The Socerb Castle, May 1st. How do people spend this national holiday? Shots of hikers having fun and dancing, bathers, funny competitions with donkeys, competitors in costumes and delighted spectators.
Original language summary:
Grad Socerb: prvi maj, preživljanje prostega prazničnega dneva; izletniki se zabavajo, plešejo, kopalci, šaljive tekme oslov, kostumirani tekmovalci, navdušeno občinstvo.
