Mikotoksini, sekundarni metaboliti gliv, so strupeni tako za ljudi, kot tudi za živali. Prisotnost fuzarijskih toksinov (T-2 toksina in deoksinivalenola (DON-a)) v krmi, predvsem v višjih ...koncentracijah, vpliva na zmanjšanje zauživanja krme, posledično pa tudi na prirast živali in zmanjšano težo živali, kar lahko povzroča večje ekonomske izgube. Novejše raziskave so pokazale, da toksini v krmi vplivajo tudi na imunsko odpornost organizma in povzročajo oksidacijski stres oz. povečano lipidno peroksidacijo v organizmu. Namen predstavljenih raziskav je bil ugotoviti vpliv stopnjevane koncentracije T-2 toksina v krmi (od 0,5 do 13,5 mg/kg) in koncentracije 10 mg/kg T-2 toksina in DON-a na proizvodne lastnosti in oksidacijski stres, pri rastočih piščancih, ter ugotoviti potencialni prehranski vpliv mikotoksinskega vezalca in nukleotidov na zmanjšanje negativnih vplivov fuzarijskih toksinov. Rezultati so pokazali, da koncentraciji 10 in 13,5 mg/kg T-2 toksina vplivata na zmanjšanje zauživanja krme in slabše priraste. Deset in 13,5 mg/kg T-2 toksina in 10 mg/kg DON-a v krmi povzroči poškodbe DNA v levkocitih, merjene s kometnim testom. Rezultati dokazujejo, da lahko z dodajanjem mikotoksinskega vezalca v krmo vsaj delno preprečimo absorpcijo mikotoksinov iz črevesja in tako zmanjšamo njihov negativni vpliv na oksidacijski stres (primerjava med skupinama z in brez dodatka s 13,5 mg T-2 toksina/kg krme), medtem ko z dodajanjem nukleotidov lahko vplivamo na mehanizme popravljanja poškodb DNA imunskih celic, ki so jih povzročili fuzarijski toksini.
V 76 vzorcih mnogocvetne ljuljke, trpežne ljuljke, mačjega repa in črne detelje, košenih v različnih fazah morfološkega razvoja, smo določili vsebnost surove vlaknine (SV) po metodi Naumann in ...Bassler (1976) ter vsebnosti v nevtralnem detergentu netopne vlaknine (NDV), v kislem detergentu netopne vlaknine (KDV) in v kislem detergentu netopnega lignina (KDL) po metodi Goering in Van Soest (1970). Vsebnosti SV, NDV, KDV in KDL v teh vzorcih smo določili tudi s pomočjo filtrskih vrečk in jih označili kot SVFV, NDVFV, KDVFV in KDLFV. Za razliko od trav, kjer so bile razlike med vsebnostmi NDV in NDVFV, KDV in KDVFV ter KDL in KDLFV majhne (v povprečju največ 20 g kg–1 SS med vsebnostma KDV in KDVFV pri trpežni ljuljki), smo pri črni detelji ugotovili velike razlike med vsebnostmi NDV in NDVFV (v povprečju 46 g kg–1 SS), KDV in KDVFV (v povprečju 66 g kg–1 SS) ter KDL in KDLFV (v povprečju 35 g kg–1 SS). Med vsebnostmi SV in SVFV tako pri travah kot pri detelji tako velikih razlik ni bilo (v povprečju je bila največja razlika 17 g kg–1 SS pri črni detelji). Če smo vzorce črne detelje pred določanjem vsebnosti NDVFV, KDVFV in KDLFV sprali z acetonom (acNDVFV, acKDVFV in acKDLFV), smo ugotovili, da se razlike v vsebnosti med njimi in vsebnostmi NDV, KDV in KDL močno zmanjšajo (v povprečju na 15, 17 oz. 5 g kg–1 SS). Stopnjo povezanosti med vsebnostmi SV, NDV, KDV in KDL ter vsebnostmi vlaknine v vzorcih, ki smo jih določili s pomočjo filtrskih vrečk, smo ugotavljali s koeficientom determinacije (R2) in standardno napako ocene (SEE). Najboljše ocene vsebnosti SV (R2 = 0,89, SEE = 1,73), NDV (R2 = 0,98, SEE = 1,73), KDV (R2 = 0,90, SEE = 1,73) in KDL (R2 = 0,69, SEE = 1,73) smo dosegli, ko smo v enačbe kot posamezne odvisne spremenljivke vključili SVFV, NDVFV, KDVFV in KDLFV trav ter SVFV, acNDVFV, acKDVFV in acKDLFV detelj. Rezultati so pokazali, da je metoda s filtrskimi vrečkami je primerna za določanje vsebnosti SV, NDV in KDV, ne pa tudi za določanje vsebnosti KDL.
Mnogocvetno ljuljko smo pokosili 10. maja 1988 in silirali v poskusne silose (100 l) kot neovelo (S/0) in po 6 (S/6), 10 (S/10), 30 (S/30) in 34 (S/34) urah venenja. Vsebnost sušine (SS) se je ...povečala od 190 g kg-1 pri košnji, na 230, 267, 376 in 434 g kg-1 po 6, 10, 30 in 36 urah venenja. Iz neovele krme smo pripravili tudi silažo, tretirano z mravljinčno kislino (S/0 MK, 4 g 85 % mravljinčne kisline na kg). Silose smo odprli po 12 letih. Silaže S/0, S/0 MK, S/6, S/10, S/30 in S/34 so vsebovale 106, 171, 215, 241, 346 in 412 g SS kg-1. Vsebovale so 1,8, 104,2, 97,3, 77,4, 83,5 in 48,0 g mlečne kisline, 55,5, 34,6, 26,7, 24,0, 19,8 in 15,2 g ocetne kisline ter 53,96, 4,81, 4,05, 11,37, 0,01 in 0,00 g maslene kisline na kg SS. Deleži amoniakovega N pri S/0, S/0 MK, S/6, S/10, S/30 in S/34 so bili 552, 195, 211, 212, 108 in 69 g kg-1 skupnega N. Tako venenje kot tretiranje z mravljinčno kislino je izboljšalo obstojnost silaže. Delež amoniakovega N in vsebnost ocetne kisline sta bila negativno povezana z vsebnostjo SS (r = –0,85 in –0,89; p < 0,05). Vsebnost NEL je bila pri S/0 precej manjša (3,62 MJ kg-1 SS) kot pri silažah iz ovele krme (od 5,01 do 5,39 MJ kg-1 SS) in pri silaži z dodatkom mravljinčne kisline (5,22 MJ kg-1 SS). Vsebnost NEL je bila negativno povezana z deležem amoniakovega N (r = –0,98; p < 0,001), vsebnostjo ocetne (r = –0,91; p < 0,05), propionske (r = –0,98; p < 0,001) in maslene kisline (r = –0,99; p < 0,001). Rezultati raziskave kažejo, da je mogoče dobro fermentirane ovele silaže hraniti v zrakotesnih silosih tudi več kot deset let brez tveganja, da bi se silaže pokvarile. Pri silaži iz neovele krme se je mlečna kislina razgradila, silaža pa pokvarila. Obstojnost neovelih silaž za daljše obdobje je mogoče izboljšati z dodajanjem mravljinčne kisline.
V raziskavi smo proučevali učinek ovcam in kozam v obrok dodanega izvlečka taninov lesa pravega kostanja (Castanea sativa Mill.), ki vsebuje 74 % pretežno hidrolizirajočih taninov. V poskus smo ...vključili 21 jagnjic in 10 koz, ki so se pasle na kraškem pašniku. Trinajstim jagnjicam in petim kozam smo vsake tri dni peroralno dajali pripravek kostanjevih taninov v odmerku 0,5 g kg–1 telesne mase. Osem jagnjic in pet koz smo spremljali kot kontrolni skupini. Živali so se pasle skupaj v ogradah na istem pašniku. Poskus je trajal 68 dni. Jagnjice poskusne skupine so na paši priraščale v povprečju 37 g dan–1, jagnjice kontrolne skupine pa 18 g dan–1. Razlike v dnevnih prirastih jagnjic niso bile statistično značilne. V prvem obdobju (35 dni) je bilo v iztrebkih jagnjic poskusne skupine manj SS (189–217 g kg–1 vs. 195–229 g kg–1), več SB (177–157 g kg–1 SS vs. 170–142 g kg–1 SS) in več taninov (0,77–0,61 % v SS vs. 0,73–0,52 % v SS) kot v iztrebkih jagnjic kontrolne skupine. Povezava med vsebnostjo taninov in surovih beljakovin v iztrebkih jagnjic je bila statistično značilna (r = 0,92, P < 0,05). Rezultati kažejo, da dodani kostanjevi tanini vplivajo na sestavo blata, kar je verjetno posledica mesta prebave zaužitih hranil. Obe skupini koz sta v poskusu hujšali (–79 g dan–1). V iztrebkih koz je bilo več suhe snovi (192–297 g kg–1) in manj surovih beljakovin (108–144 g kg-1 SS) ter taninov (0,24–0,48 % v SS) kot v iztrebkih jagnjic.
S statistično obdelavo objavljenih podatkov smo ugotavljali vpliv bakterijskih cepiv na aerobno stabilnost silaže. V silirani krmi s travinja z večjo vsebnostjo suhe snovi je bila aerobna stabilnost ...slabša ob dodatku cepiva, ki je vsebovalo homofermentativne mlečnokislinske bakterije, v primerjavi s silažo brez dodatka. Ob nizki vsebnosti sušine v silirani krmi s travinja je cepivo pri siliranju krme s travinja ugodno vplivalo tako na kakovost kot na aerobno stabilnost. Pri cepljenju koruze, sirka in žit se je kakovost silaž izboljšala, aerobna stabilnost pa je bila slabša. Izjema je bilo cepivo, ki je vsebovalo Lactobacillus plantarum in Enterococcus faecium, kjer se je aerobna stabilnost siliranih žit rahlo izboljšala. Heterofermentativna mlečnokislinska bakterija Lactobacillus buchneri je izboljšala tako kakovost kot tudi aerobno stabilnost koruzne silaže, siliranega sirka in siliranih žit ter se pokazala kot neučinkovita pri siliranju krme s travinja. Dodatek propionskokislinskih bakterij ni učinkoval na fermentacijo siliranih rastlin, ki se hitro aerobno kvarijo.
V krmilnem preskusu s 600 nesnicami isa brown smo ugotavljali učinek siliranega koruznega zrnja na obarvanost rumenjaka ter na vsebnost beta karotena in ksantofilov. Pri 32. tednu starosti smo kokoši ...razporedili v šest skupin, po sto v vsako. Preskus je trajal 154 dni. Primerjali smo dva koruzna hibrida, raisso in lotus. V obroku je bilo 40 oz. 60 odstotkov suhe snovi iz siliranega zrnja. Dopolnilna krmna mešanica je bila v obeh primerih enaka. Skupine s preskusnimi obroki in ena kontrolna s krmno mešanico brez dodanega barvila so dobivale odmerjen obrok. V drugi kontrolni skupini so nesnice dobile popolno krmno mešanico po volji. Rezultate smo statistično obdelali s programskim paketom SAS/STAT (SAS Institute Inc., 1989). Obrok s 60 odstotki silaže je značilno temneje obarval rumenjak. Količina ksantofilov v silaži je bila značilno povezana z vsebnostjo barvil v rumenjaku. Koruzni hibrid raissa je rumenjak obarval temneje. Lotus je povečal vsebnost beta karotena v rumenjaku. Med hibridoma ni bilo razlik v vsebnosti beta karotena, lotus je vseboval značilno manj ksantofilov.
Ocenjevanje energijske vrednosti mrve BABNIK, Drago; VERBIČ, Jože; ŽNIDARŠIČ, Tomaž
Acta agriculturae slovenica,
12/2001, Letnik:
78, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Z in vitro metodo, ki temelji na plinu razvijajočem se pri inkubaciji vzorcev z vampnim sokom, smo ocenili vsebnost neto energije za laktacijo (NEL) 100 vzorcem mrve zbranimi v letih 1999 in 2000. ...Vrednosti smo primerjali z ocenami, pridobljenimi z običajnimi postopki ocenjevanja NEL v slovenskih laboratorijih, to je na podlagi kemične sestave ter prebavljivostnih koeficientov iz preglednic ali ob pomoči regresijskih enačb iz literature. Ugotovili smo, da so na podlagi preglednic DLG (1982) ocenjene vsebnosti NEL v mrvi odstopale od in vitro ocenjenih vrednosti za –0,22±0,35 MJ NEL kg–1 sušine (SS). Ocene na podlagi novejših DLG (1991) preglednic so odstopale od in vitro ocenjenih vrednosti za 0,25±0,31 MJ, na podlagi DLG (1997) za 0,20±0,33 MJ ter na podlagi enačb GfE (1998) za 0,16±0,33 MJ NEL kg–1 SS. Ocene z enačbo po Stekarjevi in sod. (1994) so v povprečju odstopale od in vitro ocenjenih vrednosti za 0,01±0,33 MJ NEL kg–1 SS. Regresijska analiza je pokazala, da so vse ocene sistematično odstopale od in vitro ocenjenih vrednosti. Za ocenjevanje manj kakovostnih vzorcev mrve z ekstenzivnih travnikov, ki vsebujejo manj kot 5,2 MJ NEL kg–1 sušine, priporočamo uporabo starejših nemških preglednic (DLG, 1982), za bolj kakovostne vzorce mrve (> 5,2 MJ NEL) pa so primernejše novejše preglednice (DLG, 1997) in uradne nemške enačbe (GfE, 1998). Povprečni vzorci s slovenskih kmetij so ocenjeni najbolj točno z enačbo po Stekarjevi in sod. (1994). Za vse ocene so bila značilna razmeroma velika povprečna posamična odstopanja (0,27–0,32 MJ kg–1 SS) od in vitro ocenjenih vrednosti. Največja posamična odstopanja so presegla 1 MJ kg–1 SS. Predlagali smo nove enačbe za ocenjevanje vsebnosti presnovljive energije in NEL v mrvi. Ugotovili smo, da je mogoče s temi enačbami odstopanja od in vitro ocenjenih vrednosti zmanjšati za 10 do 50 %. Nepojasnjenim odstopanjem, ki znašajo v povprečju približno 0,2 MJ NEL kg–1 SS, se z uporabo klasične weendske analize ne moremo izogniti.
