Reprising The 2017 American Library Association Outstanding Academic Title award-winning A-Z Guide to Food As Medicine, this new edition explores the physiological effects of more than 250 foods, ...food groups, nutrients, and phytochemicals in entries that include:
Definition and background information such as traditional medicinal use, culinary facts, and dietary intake and deficiency information
Scientific findings on the physiological effects of foods, food groups, and food constituents
Bioactive dose when known, such as nutrient Dietary Reference Intakes focusing on 19-to-50-year-old individuals
Safety highlights, such as nutrient Tolerable Upper Intake Levels
A health professional's comprehensive nutrition handbook that includes all nutrients, nutrient functions, "good" and "excellent" sources of nutrients, nutrient assessment, and deficiency symptoms, as well as summaries of foods, food groups, and phytochemicals.
New to the Second Edition:
Disease- and condition-focused Index that leads readers to foods used to manage specific conditions and diseases
Focus on practical recommendations for health maintenance and disease prevention, including tables, insets, and updated scientific findings on more than a dozen new foods
Accompanying teaching aids and lesson plans available online at http://www.crcpress.com
Features:
Dictionary-style summaries of the physiological effects of foods, food groups, nutrients, and phytochemicals alphabetically listed for quick access
Approximately 60 B & W images of foods; informational tables and insets that define or illustrate concepts such as drug terminologies, classes of phytochemicals, and medicinal aspects of foods and of a plant-based diet
Over 1,000 scientific references from peer-reviewed sources, including The Academy of Nutrition and Dietetics Evidence Analysis Library, and position statements of major health organizations
Devetdeset dnevna ločevalna dieta je najbolj pogosto uporabljena dieta za izgubljanje telesne mase. Temelji na ločevanju makrohranil znotraj posameznega dneva. Dieta je glede na vnos makrohranil ...sestavljena iz štirih tipov dni (proteinski dan, sadni dan, škrobni dan in dan ogljikovih hidratov). V raziskavi smo dieto prehransko ovrednotili z uporabo metode ocenjene količine in računalniškim programom Prodi 5.7 ter dobljene podatke primerjali z referenčnimi vrednostmi za vnos hranil. Rezultati so pokazali, da je predvidena povprečna dnevno zaužita količina energije 4196 ± 1483 kJ, kar ne zadosti niti potrebam bazalnega metabolizma povprečne ženske, niti povprečnega moškega. Energijski deleži makrohranil so znotraj posameznega tipa dneva izven priporočenih vrednosti, vendar dieta v povprečju zagotovi uravnoteženo razmerje med njimi. Po pričakovanjih se največ beljakovin zaužije na proteinski dan, kot se tudi na dan ogljikovih hidratov zaužije največ ogljikovih hidratov. Količina zaužitih maščob je nizka in v povprečju predstavlja le 23% dnevne energije. Devetdeset dnevna ločevalna dieta je energijsko revna izbira prehranjevanja za povprečnega posameznika, zato je izgubljanje telesne mase ob njeni uporabi zagotovljeno. Z dieto posameznik v povprečju ne zaužije dovolj prehranske vlaknine, vitaminov B1, B2, biotina, folne kisline, A, D in E ter mineralov kalcija, magnezija in joda. Zaradi naštetih deficitov v vnosu hranil je ta dieta prehransko neustrezna, za zdravje potencialno nevarna in zato njeno dolgotrajno uporabo odsvetujemo.
Odpor do živil med slovenskimi osnovnošolci TORKAR, Gregor; KOROŠEC, Maja; KOSTANJEVEC, Stojan ...
Acta agriculturae slovenica,
12/2009, Letnik:
94, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek predstavlja analizo vzrokov za odpor do živil med slovenskimi osnovnošolci, starimi od 10 to 15 let, glede na spol, razred in kraj bivanja. V anketni raziskavi je sodelovalo 628 osnovnošolcev ...iz 16 naključno izbranih šol v Sloveniji. Ugotovili smo, da osnovnošolci največ odklanjajo živila zaradi senzoričnih lastnosti, kot sta okus in vonj. Med dejavniki okolja imajo na odklanjanje živil največji vpliv prehranske navade v družini. Anketirana dekleta so bolj izbirčna kot fantje. Manj odklonilen odnos imajo le do zelenjave. Starejši učenci bolj odklanjajo živila živalskega izvora, predvsem notranjih organov (npr. možgani, jetrca, vampi), kot njihovi mlajši kolegi. Razlike med osnovnošolci iz zahodne in vzhodne Slovenije se kažejo v odporu do mesa mehkužcev in dvoživk. Osnovnošolci v zahodni Sloveniji imajo manjši odpor do tovrstne hrane.
Debelost in naraščanje indeksa telesne mase (ITM) predstavljata v današnjem času velik zdravstveni problem pri ljudeh, prekomerna zamaščenost pa je prav tako nezaželena pri reji domačih živali, saj ...poslabšuje gospodarnost prireje. V naši raziskavi smo preučevali vpliv debelosti laboratorijskih miši na navidezno prebavljivost surovih beljakovin in surovih maščob zaužite krme. V dveh prebavljivostnih poskusih smo uporabili dve selekcijski liniji miši, linijo F (višji odstotek telesnega maščevja) in L (nižji odstotek telesnega maščevja). V prvem poskusu smo uporabili 21 samcev obeh linij (11 linije F in 10 linije L), starih od 9,0 do 18,6 tednov, v drugem pa 23 samcev (11 linije F in 12 linije L), starih od 9,6 do 11,0 tednov. V času poskusa (5 zaporednih dni) smo živali dnevno tehtali, merili količino zaužite krme in zbirali blato. Po postopkih weendske analize smo v vzorcih določili vsebnost surovih beljakovin in surovih maščob v krmi in blatu. Rezultati so pokazali, da med linijama F in L obstajajo statistično značilne razlike v navidezni prebavljivosti surovih beljakovin in surovih maščob. Pri zauživanju krme ni bilo statistično značilnih razlik med linijama, so se pa pokazale statistično značilne razlike pri zaužiti krmi na g telesne mase. Linija L je bolje prebavila tako surove beljakovine (79,6 %), kot tudi surove maščobe (91,8 %), v primerjavi z linijo F, pri kateri je bila navidezna prebavljivost v povprečju 77,1 % oziroma 87,0 % za surove beljakovine in surove maščobe. Glede na dobljene rezultate sklepamo, da z razlikami v navidezni prebavljivosti beljakovin in maščob krme ne moremo razložiti velikih fenotipskih razlik med linijama.
Prehrana je pomembno povezana z nastajanjem prostih radikalov v organizmu in zaščito pred njimi. Tako na primer večkrat nenasičene maščobne kisline povečujejo obremenitev organizma s prostimi ...radikali. Antioksidativne snovi proste radikale nevtralizirajo. Uvedli smo kometni test (elektroforeza posameznih celic v gelu) za in vivo testiranje poškodb jedrne DNK pri laboratorijskih miših. Poskusne živali štirih skupin in kontrolne skupine so dobivale krmo enake osnovne sestave, toda vsaka z drugo vrsto maščob: 1) 10% sončničnega olja, bogatega z oleinsko kislino, 2) 10% sončničnega olja, 3) 10% ogrščičnega olja, 4) 10% svinjske masti, 5) kontrola, 2% sončničnega olja bogatega z oleinsko kislino. Oljem, masti in krmi nismo dodali nobenih antioksidantov. Energijski delež maščob v krmi je bil pri kontrolni skupini 16%, pri ostalih skupinah pa 32%. V poskusu smo ugotovili različne stopnje poškodb levkocitne DNK. Največjo stopnjo poškodb DNK (2,72) so imele miši prve skupine, ki so dobivale sončnično olje, bogato z oleinsko kislino. V kontrolni skupini je bila stopnja poškodb DNK najmanjša (1,56). Podatki so bili obdelani s programskim paketom SAS/STAT (1990). Rezultati so pokazali, da je s kometnim testom mogoče razlikovati kakovost prehranskih maščob z vidika nastajanja prostih radikalov.
Posljednjih se godina mnogo pažnje posvećuje metodama koncentracije i sušenja sirutke, mogućnostima korištenja tog proizvoda u ishrani stoke, proizvodnji sirutke i pojedinih sastojaka izdvojenih iz ...sirutke za korištenje u prehrani ljudi, ekonomskim i tehničkim problemima proizvodnje, prijevoza i skladištenja sirutke kako tekuće, tako i djelomice koncentrirane, te sirutke u prahu.
Iskorištavanje sirutke u prerađivačkim poduzećima spada u važna pitanja povećanja rentabiliteta poslovanja uopće. Načini iskorištavanja su veoma raznovrsni, počev od ishrane stoke i proizvodnje ...raznih stočnih hraniva sa dodavanjem ukuhane ili sušene sirutke, pa do proizvodnje dragocjenih bjelančevina za ljudsku i stočnu ishranu.
