Vse kaze, da se glede »vra'zeni« Sandor Terplan naslanja na madzarsko predlogo vrsti- ce tega psalma: »mert igen megnyomorodtunk«, tj. ker smo postali duhovno zelo bedni«. V. Novak navaja Terplana v ...zvezi z besedo »vra'zeni«; glagol »vraziti«, tj. raniti«,3 torej smo postali duhovno »ranjeni«, »nevolni«, bedni, revni. Zanimiv je Terplanov izraz: »ftisaj«, ki ne ustreza nemski predlogi »vergibt uns«, ampak prej madzarski predlogi: »légy kegyelmes« = »bodi milostljiv«; prim. lat.« propitius esto«. Terplan pa pravi, naj se Gospod spomni svoje »?rede«. Tu se Terplan nasloni na latinski prevod: »con-greg-atio«. V tej besedi se na sredini skriva izraz »grex, gre- gis«, ki pomeni »?reda«. Küzmi? navaja besedo »örocsíno«, tj. »dedis?ina« ,5 ter- plan pa kar ohrani madzarski izraz za dedis?ino: »örok«. Madzarska oblika »örök« je starinski izraz za »örökség« (dedis?ina).6 Tu je treba pritrditi Marku Jesensku: »Vpliv madzarskega besedja v prekmurskem jeziku je opazen, vendar pa se Küzmi? (Mi- klos, op. J. S.) v svoji zbirki besed ni zapisal nobene tujke ali nepodoma?ene besede, ampak je madzarske besede glasovno, pisno, pravopisno, naglasno in oblikoslovno prilagajal.« (jeSensek 2013: 215) (Terplan 1848: 15): »Odpüszti mi i te szkrivne grêhe, obari szlugo tvojega i od ti zviseni.« Terplan sledi tu Lutrovemu prevodu: »Verzeihe mir die verborge- nen Fehle, bewahre auch deinen Knecht vor den Stolzen.« Küzmi? pa prevaja po Vulgati: »ab alienis«, se pravi »od lücke hüdoube«, to je »od tuje hudobije«. »Lücki« je pridevnik in tudi samostalnik, se pravi »tuj« in »tuji«.7 Namesto »Z-krivicze moje mlado?zti, i nevejdno?zti«, ima Terplan (Terplan1848: 19): »Z grêhov mladoszti moje, i presztoplenya mojega«. Terplan tu sledi Lutrovemu prevodu: »Wehe mir, dass ich ein Fremdling bin unter Mesech; ich muss wohnen unter den Hütten Kedars. Es wird meiner Seele lang, zu wohnen bei denen...« V psalmih Vulgate, po kateri je Küzmi? prevajal, ni imena Mesech (Mesech je kraj v Mali Aziji; Kedar je nomadsko pleme iz Arabije. Zdi se nam ?udno, da Küzmi? ni v duhu Vulgate izraza »incolatus« prevedel kot »tühín- stvo«, »zalárstvo« je sicer po smislu isto kot »tühinstvo«; »zalárstvo« je po V. No- vaku »ko?arstvo, kajzarstvo«8; madzarska beseda pa pove se ve?: »zsellér« je tla?an, ki nima ne zemljis?a ne svoje ko?e,9 in je potemtakem »tühénec«, se pravi »tujec«10 na zemlji.
Finski profesor Tuomo Pekkanen sodi brez dvoma med današnje najbolj goreče oznanjevalce žive latinščine in najbolj spretne oblikovalce njenih neizčrpnih izraznih možnosti.
Small is beautiful. To reklo mi v spomin vsakič znova prikliče mojo ljubljeno Slovenijo: tako majhna in tako lepa dežela, tako 'majhen' in tako lep jezik. Jezik, ki sem ga prvič slišala v zibelki: ...zven, glasovi, melodičnost samoglasnikov in soglasnikov (še posebej soglasnikov) v blaženosti brezkrajne čutnosti.
Po teoriji prevajanja Erazma Rotterdamskega je izvirnik, določanje pomena ob preverjanju izvirnika, temeljni pomenoslovni prevajalski in s tem tudi leksikološki kriterij tako v 16. stoletju kot ...danes. Zato je avtorica uvrstila vzporejanje geselske besede znotraj sobesedila z izvirno svetopisemsko leksiko med svoje prednostne delovne naloge. Treba je bilo odgovoriti na vprašanja, če je sporočilo izhodiščnega jezika, v prvi vrsti hebrejščine, izraženo v ciljnem slovenskem jeziku 16. stoletja in kakšna so odstopanja, oz. ustvarjalni delež naših reformacijskih piscev. Izvirnik ustvarja podlago za razširitev težjih pomenoslovnih vprašanj. Za trden vpogledv razmerje med slovensko ustreznico in izvirnikom je treba določiti, kakšna je pomenska prekrivnost in kje so ugotovljivi pomensko-smiselni odkloni sporočila. Pri redakciji ša je najpomembnejša pritegnitev izvirnika k pomenskim razlagam težko določljivega osnovnega ali stranskih pomenov slovarske iztočnice.
Trubarjev sodobnik Hieronymus Megiser je iz več razlogov vreden, da se ga spominjamo v Trubarjevem letu 2008. Izmed njegovih knjig, ki jih je izdal ob koncu šestnajstega in na začetku sedemnajstega ...stoletja, sta zelo pomembna njegova slovarja in Koroška kronika, v tem prispevku pa naj bosta posebej predstavljeni knjegovi knjigi pregovorov in očenašev v različnih jezikih, med njimi tudi v slovenskem. Obe sta znani, vendar bi zaslužili večjo pozornost.
Če so bile komedije velikega rimskega komediografa Tita Makcija Plavta (ok. 250–184 pr. Kr.) doslej deležne zelo sporadičnega prevajanja v slovenščino (od leta 1954 do 1995 jih je bilo prevedenih ...zgolj šest, od teh dve za gledališko uprizoritev, torej ne za književno objavo), je bilo leto 2009 nekoliko plodovitejše: poleg prevoda Oslov (Asinaria) za MGL – Mestno gledališče ljubljansko – izpod tipkovnice Marka Marinčiča smo dobili še nov prevod Dvojčkov (Menaechmi).
Draga Melpomena, zelo me veseli, da sta s sestro Talijo tako bogato pognojili dramsko in gledališko setev na slovenskem v preteklem letu. Koliko izdaj in koliko gledaliških dogodkov!
Že ko odpremo antologijo Vpletel bom belo vijolico, v kateri mag. Jelena Isak Kres predstavlja 124 epigramov štiriintridesetih abecedno razvrščenih avtorjev iz helenističnega obdobja grške ...književnosti, opazimo, da se uvršča med študioznejše izdaje v Logosovi zbirki Poezije, kar se za gradivo iz časa aleksandrijskih filologov tudi spodobi.
Kdo ve, kako bi se razvijala novejša slovenska dramatika, ko bi se Dominik Smole navdihoval pri Higinovem poročilu o Antigoni; po njem je Kreont po razkritju Antigono »predal svojemu sinu Hajmonu, s ...katerim je bila zaročena, da bi jo usmrtil. Hajmon pa iz ljubezni do Antigone ni ubogal očetovega ukaza, temveč jo je zaupal v varstvo pastirjem in se zlagal, da jo je ubil. Rodila je sina in ko je odrastel v moža, je prišel v Tebe na športne igre ...«
Prokleon, osrednji junak komedije, je zaljubljen v sodišča in odvisen od vloge, ki jo ima kot atenski sodnik. To seveda pomeni – kot pove že njegovo ime – da je simpatizer zloglasnega atenskega ...politika Kleona, vodje radikalne struje, ki atenske sodnike, po večini revne starce, ki se preživljajo s sodniško dnevnico, posebej goreče ≫zalaga≪ s sodbami zoper svoje politične nasprotnike. Sporno ravnanje Kleona in njemu podobnih politikantov je dobro znano Prokleonovemu sinu Antikleonu, ki si bolj od vsega želi, da bi se njegov oče ozdravil obsedenosti s sodišči. Zato mu kar v udobju lastnega doma organizira improvizirano sodišče: Prokleon si tako lahko med sojenjem pogasi žejo z juho iz leče (pri čemer posodi za zajemanje priročno služita za glasovalni žari), pri roki ima nočno posodo, družbo pa mu dela petelin v kletki, ki naj bi ga zbudil, če bi slučajno zaspal med govorom obrambe.
PDF
