Avtorica v svojem članku predstavlja del Zoisove zapuščine v Rokopisnem oddelku NUK v Ljubljani, tri med seboj povezane rokopisne enote: Sovićev latinski prevod slovnice Grammatiki Slavenskija ...pravilnoe Sintagma Meletija Smotrickega (1619) iz leta 1773 in dva fascikla s korespondenco Mateja Sovića z Italijanom Albertom Fortisom. Pri prvi, najpomembnejši rokopisni enoti - latinskem prevodu in prepisu starocekvenoslovanskega besedila, avtorica ugotavlja povezanost Sovićevega dela s prvo izdajo cerkvenoslovanske slovnice iz leta 1619 oziroma s popravljeno moskovsko izdajo iste slovnice iz leta 1684.
Medtem ko je Modru in Kosmacu kljub nekaterim pomanjkljivostim v njunih prevodih uspelo priblizati amerisko kulturo in zgodovino ter ju ustrezno prenesti v okvir slovenske kulturne, zgodovinske in ...jezikovne skupnosti, tega ni mogoce trditi za Aljoso Furlana in Rada Bordona, ki sta leta 1952 za ljubljansko Tiskarno Slovenskega porocevalca prevedla roman In Dubious Battle (Negotova bitka). V nasprotju s Steinbeckom, ki je z ustrezno izbiro besed in sloga ustvaril izhodisce za oprijemljivo predstavo polpismenih agrarnih delavcev, sta Furlan in Bordon ostala kar pri »spodobni slovenscini«, v spremnem zapisu prevoda pa za vsak primer dodala, da je Steinbeckov jezik »mestoma nekoliko grob, kakrsna je pac govorica njegovih junakov « (Furlan, Bordon 1952: 246). Dodatno tezavo so prevajalcema predstavljale se stevilne jezikovne sestavine izvirnika, ki spadajo v konceptualizacijo ameriske kulture in zgodovine. Za uspel prevod je namrec pomembno, da prevajalec vzpostavi pravilno razmerje med tujim in domacim in operira z zavestjo, kaj je sprejemljivo v ciljni kulturi (Toury 1995: 56-7). V prevajalskem delu Furlana in Bordona ni sledov taksne zavesti. V prizadevanju, da ohranita amerisko zaznamovanost besedila, sta namrec te jezikovne sestavine, kakor tudi vse tiste, ki bi jih brez tezav poslovenila in s tem poskrbela za vecjo vrascenost prevoda v slovenski prostor, pustila kar v anglescini, pod crto pa izcrpno razlozila vse, kar se jima je zdelo potrebno za bralcevo razumevanje. The swamper warmed to his gossip. »You seen that glove on his lefthand?« »Yeah. I seen it.« »Well, that glove's fulla vaseline.« »Vaseline? What the hell for?« »Well, I tell ya what - Curley says he's keeping' that hand softfor his wife.« George studied the cards absorbedly. »That's a dirty thing to tell around,« he said. The old man was reassured. He had drawn a derogatory statement from George. He felt safe now, and he spoke more confidently. »Wait'll you see Curley's wife.« (Steinbeck 1994: 27-8) Ze tako omejena clenitev dopusca sklepanje, da je prevod Mete Gosak v vec smereh ponesrecena predstavitev dela, s katerim si je Steinbeck zagotovil pomemben prostor med svetovnimi knjizevniki. Domnevamo lahko, da prva slovenska izdaja prav zaradi prevajalkine nezmoznosti, da bi sledila izvirniku in podala ustrezno slovensko razlicico pisateljevega vsebinskega sporocila in sloga, nima nobenega ponatisa. Kakorkoli ze, nasa odlocitev za prevod tega komaj nekaj vec kot sto strani obsegajocega dela je po eni strani nastala zato, da bi ga priblizali tudi tistim slovenskim bralcem, ki angleskega jezika ne obvladajo do taksne mere, da bi se jim ob branju izvirnika razkrilo vse njegovo bogastvo. Po drugi strani, gledano z jezikovne plati, pa je s svojo pretezno dialosko oblikovano pripovedjo prav to delo najbolj problematicno z opazovalisca rekonstruiranja ustreznega ekvivalenta v jezikovnem sistemu ciljnega bralca in zato tudi najvecji izziv za prevajalca. To je namrec Steinbeckov prvi uspesni »poskus drame, ki se lahko bere, in romana, ki ga je mogoce uprizoriti na odru«, kot je delo opisal pisatelj sam (Steinbeck, Robert Wallsten 1975: 138). Trd oreh za prevajalca niso samo stevilne slogovno zaznamovane besede in besedne zveze, bogate s kulturnimi informacijami; tezavno nalogo predstavlja tudi premisljena raba specificnih slovnicnih oblik, pomenskih zvez, ritmicnega ponavljanja besed, ipd. S taksnimi odkloni od zbornega jezika namrec pisatelj gradi razmisljanje, cutenje in izrazanje dusevno zaostalega in impulzivnega osrednjega protagonista, poudarja njegovo socialno pripadnost ali pa ustvarja dodatno dramaticnost. V ilustracijo pisateljeve moci pri posnemanju govorjenega jezika prisluhnimo prepiru in medsebojnemu zmerjanju delavcev na rancu: Kot je bilo na vec mestih ze omenjeno, se v izvirniku razlike med knjiznim in pogovornim jezikom odrazajo na podrocju glasoslovja, slovnicnih struktur in besedotvorja. Tovrstno razlikovanje smo kljub razlikam med jezikovnima sistemoma anglescine in slovenscine ustvarili tudi v slovenskem besedilu. Na podrocju glasoslovja je v izvirniku se zlasti opazno opuscanje soglasnikov, zlogov in nenaglasenih samoglasnikov: an' (and), lef' (left), tol' (told), spen' (spend), 'stead (instead), 'im (him), 'cause (because), 'em (them), s'pose (supose), Sat'day (Saturday), ever'body (everybody), ever'thing (everything), on'y (only), di'n't (didn't), wha's (what's), etc. To posebnost pogovorne anglescine smo v prevodu izrazili z glasovnimi opustitvami oziroma vokalnimi redukcijami v pogovorni slovenscini in zapisali: mormo nastavit, moral ga bomo spravit, mors narest, opravmo ze, bomo vidli, je blo, spravli ga bomo, kar hocte, mal, mas, tud, clovk, crnc, men, v mest, v rok, na cest, pri mir, enga, mel na pik, cist zares, zajc, nobenih sitnost, ipd.
Spoštovani! Pozdravljam vse, ki ste se z mano prišli veselit izida te knjige, kajti rojstvo - četudi je to rojstvo knjige - JE razlog za veselje. Pozdravljam tudi one, ki so semkaj prišli, da s ...svojim budnim očesom premerijo in pretehtajo besede, zapisane v tej knjigi. In prav na tem bojnem polju se boste radi ali neradi morali soočiti s prevodom, pod katerim sem podpisan. Zato najprej nekaj besed v zagovor temu, zakaj sem se odločil pristopiti k temu projektu.
Izida pričujoče knjige smo lahko veseli iz več razlogov. Prevod Kennedyjeve Klasične retorike, ki je nastala v sodelovanju Založbe ZRC SAZU in DAHŠ, je prva knjiga v novi zbirki Agora, v kateri bodo ...izhajala izvirna slovenska dela s področja antičnih in humanističnih študij ter prevodi tujih del. Tako smo ob zbirki Iz antičnega sveta, ki jo je izdajala Založba Obzorja, v njej pa so izhajali prevodi antičnih del, dobili še eno zbirko, v kateri bomo lahko poleg dela tujih strokovnjakov spremljali tudi strokovne in znanstvene dosežke slovenske filologije.
V svoji težnji, da bi zadovoljil potrebo po epski poetični tradiciji v slovenski književnosti, Aškerc išče navdih tudi v osvobodilnem boju Bolgarov iz 70. let 19. st. Podrobno proučuje literarne in ...zgodovinske spise Z. Stojanova, H. Boteva, S. Zaimova, D. Strašimirova, S. Bobčeva in drugih. Vsaka pesem njegovih Rapsodij se začne z motom iz poezije Boteva. Opazne so tudi pomembne podrobnosti med splošno zamislijo, tematiko in strukturo Aškerčevih Rapsodij ter ciklusom Epopeja na zabravenite Ivana Vazova, čeprav literarni zgodovinarji niso ugotovili neposrednega medsebojnega vpliva obeh avtorjev. Tako slovenski pesnik na več načinov poudarja svojo povezanost z bolgarsko preporodno književnostjo in kulturo.
Razprava se ukvarja z antologijo "Slowenische Novellen", zbirko šestih noveleng ADIT znanih slovenskih avtorjev v nemškem prevodu. Zelo zanimiva je pri tem politična, kulturna in jezikovna situacija, ...saj je antologija izšla leta 1940 pri nacionalnosocialisitčni založbi Adolf Luser Verlag na Dunaju. Glavna vprašanja so, zakaj so te novele založili, kako so bile prevedene in od koga ter v katerih okoliščinah. Ali so se nacisti hoteli polastiti teh slovenskih pisateljev in jih predstaviti v smislu nacionalsocialistične ideologije à la Blut und Boden? Ali je šlo, ravno nasprotno za subverzivno dejanje prevajalca, da bi nacistom podtaknil "neprimerne slovenske avtorje"? Članek osvetljuje način in namen prevoda ter vlogo prevajalca pri tem.
PDF
