Uvajanje zdravilnih in aromatičnih rastlin v pridelovanje je pomembna faza pri ohranjanjunaravnih izvorov rastlinskih vrst in zagotavljanju kakovostnega rastlinskega materiala kotvhodne surovine za ...farmacevtsko in živilsko predelovalno industrijo. V poskus je bil vključenbratinski košutnik (Gentiana lutea L. subsp. symphyandra Murb.), ki je ogrožena rastlinskavrsta tako na območju Slovenije kot na območju Evrope. V poskus pridelovanja sta bilavključena dva ekotipa (Nanos in Vremščica) bratinskega košutnika. Pridelovanje je potekalona treh lokacijah (Vogrsko, Vremščica in Podkraj), rastline so bile v nasad sajene v dvehobravnavanih terminih (pomlad in jesen). V nasadih bratinskega košutnika smo spremljalipreživetje rastlin po sajenju v nasad, pridelek in kakovost pridelane droge. Ekotip rastlin naodstotek preživelih rastlin v nasadu ni imel statistično značilnega vpliva, pomembno pa jevplival na pridelek in njegovo kakovost. Lokacija sajenja na pridelek korenin ni imelastatistično značilnega vpliva, po dveh letih se je povprečna potencialna produktivnostnasadov gibala med 2,3 in 3,1 tone svežih korenin na hektar. Nasprotno pa je lokacijavplivala na kakovost pridelane rastlinske droge. Termin sajenja rastlin je značilno vplival napreživetje rastlin, na velikost pridelka in njegovo kakovost pa ni imel značilnega vpliva.
Na vasi so imeli sušilnico, kjer so lan sušili, ob njej pa so ga potem trle terice. Jožica Nagode se spominja, da so lan polagali na v zemljo izkopane rove, v katerih so kurili in ga tako sušili. ...Otrt lan so potem ženske na kolovratu spredle v prejo, ki je morala biti čim bolj enakomerna. Prejo se je navijalo na motovilo, da je nastala štrena. To so potem prali in belili s pepelom bukovih drv, ob čemer so štrene tolkli (kar prikazuje fotografija fotografiji), da so izločili umazanijo, ter dali potem sušit na sonce , da je postala štrena čim bolj bela. Šele tedaj je bila lanena preja pripravljena za tkanje. Lastnica fotografije je D. Lukan.