Prispevek obravnava povedkov prilastek v slovenščini. V prvem delu opiše njegove lastnosti, drugi del pa je namenjen korpusni analizi, pri kateri smo se trudili najti čim več primerov povedkovih ...prilastkov. Poleg pridevnikov in samostalnikov, ki nastopajo v povedkovem prilastku, obravnavamo tudi glagole, ki nastopajo v jedru povedka. Najpogosteje v jedru povedka nastopajo glagoli procesov in premikanja. Najpogostejši pridevniki v povedkovem prilastku označujejo začasno lastnost.
From verbal to adjectival Paulsen, Geda; Tuulik, Maria; Lohk, Ahti ...
Slovenscina 2.0,
2022, Letnik:
10, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
This study addresses categorization issues related to adjective candidates in Estonian, focusing on the category of participles. The aim of the analysis was to assess the ranges of the prototypical ...adjective and to determine its degree of deviation on the prototypicality scale. The investigation was based on a group of validated adjectives – selected adjectives included in the Basic Estonian Dictionary – and two control groups of more and less lexicalized participles. We tested seven morphosyntactic corpus patterns characteristic of adjectives. The test patterns were based on the prototypical features of the adjective, as well as on observations made in the actual lexicographic analysis. To assess the sample words and determine the significance of the test patterns from the point of view of defining adjectivity, we used deviation analysis. The results of this study can be applied to establish a measure of adjectivity for lexicographic judgments when distinguishing, for instance, lexicalized participles from regular ones.
From the anthropocentric point of view, space that is expressed by some of adjectival and adverbial lexicon and its corresponding morphemes can be divided into two types: (1) Objectivized ...anthropocentricity of space originates in spatial relationships as they are perceived by the speech act participant, i.e., the speaker, relative to his/ her position. Basic possibilities of spatial delimitation are formed in terms of threedimensional coordinate system: from the frontal view, the horizontal and vertical axes are relevant, while the side view also includes depth. The role of this type of localizers is fulfilled by: (a) adverbs, like zgoraj 'up' vs. spodaj 'below', and their equivalents in unbound, free verbal morphemes, like pisati na 'to write on top', and bound morphemes-affixes, like in na-pisati. They are defined by a polar (extreme) antonymity and ability to derive semantically corresponding adjectives, like zgornji 'upper' vs. spodnji 'lower'; (b) adjectives, particularly dimensional ones, with the core group of measure adjectives, like globok 'deep' vs. plitev 'shallow'. The polar antonymity- their defining feature-is canceled by the typical right complement, e.g., globok pet/ nekaj metrov 'five/a few meters deep'. (2) Subjectivized anthropocentricity of space is derived from a person as the central orientation point for positioning, localization of something, possibly in the sense of possession that implies a spatial relation, i.e., concealed spatial relation, or simply a spatial relation. This type of interpretation is allowed by the verb imeti 'to have' with the meanings that exhibit dual valency-besides the left one for the subject, also the right, accusative, one-in the function of the localizer kdo 'who' and localized kaj 'what', e.g., Kdo ima kaj 'who has what'. Two types of transformations show either concealed or open spatiality: (a) Sosed ima avto 'The neighbor has a car', imeti 'to be the owner, to own' - (a1) sosedov avto 'neighbor's car', (a2) Pri 'zraven' 'sosedu je avto (kot njegova last) 'The car is at beside the neighbor (as his possession)'; the localizer is obligatory human (h+), the localized is not human (h-); (b) Urednik ima (avtorjevo) gradivo 'The editor has the (author's) material - (a2) Pri 'zrcn'en 'uredniku je (avtorjevo) gradivo 'The (author's) material is at beside the editor'; a transformation into a possessive adjective, i.e., the type (a1), urednikovo gradivo 'the editor's material', might be misleading with the possessive meaning.
Casovna umestitev dogodka je povzrocala vec tezav, preden se je ustalila, in sicer zato, ker ni bila navada, da bi pred vsako vestjo ali porocilom navedli casovni in prostorski podatek, t. i. ...caso-prostorski vhod v besedilo (Korosec 1998: 183, 199), ki bi naslovniku olajsal pretvorbo prostorskih in casovnih nanasanjski skill besed v besedilu. Casopisi so imeli seveda naveden podatek o casu in kraju v glavi (mesto izdajanja in dan, ko je izvod izsel), mbrika Politicni razgled je imela od leta 1873 pa vse do leta 1882 naveden takoj pod rubricnim naslovom se drugi podatek o kraju in casu (obicajno dan pred izdajo, tj. cas urejanja besedil), ostale rubrike so bile brez caso-prostorskega vhoda. Tretji cas pa je bil cas tvorjenja besedila oz. cas dogodka, ki se ni ujemal s prvim podatkom na casopisnem izvodu. V mbriki Dopisi je bil tako avtomatiziran zacetek besedila oz. t. i. panaslov : Iz + KRAJ II + DATUM (Iz Ljutomera 29. decembra.) in na te podatke so se v dopisih navezovali casovni ter krajevni prislovi in izprislovni pridevniki. Ta konvencija se je pri Delu 26. 5. 1998 prekinila. Urednistvo se je odlocilo, da bo spremenilo dolgoletno prakso, v slovenskem porocevalstvu temeljeco na tradiciji, ki je razvojno izhajala iz zgledovanja na nemsko porocevalstvo S tem je povzrocilo veliko tezav tako pri pisanju besedil kot pri sprejemanju. Sprememba oz. ukinitev tradicionalnega caso-prostorskega vhoda se je zgodila, kot pise takratni urednik Dela Mitja Mersol (DeIo, 26. 5. 1998: 1), ker je Delo zelelo prenoviti graficno podobo, tako da je bistveno prvino porocevalske tradicije stelo le za »odvecen graficni element«: »Nova graficna podoba izvira zgolj iz zelje in potrebe, da vam se bolj priblizamo najpomembnejse dogodke; casopisu bi radi dali vec svezine, vecjo 'zracnosf in prostornost, brez odvecnih graficnih elementov, tako pa bi dosegli vecjo berljivost in preglednost.« Tako so strani Dela postale vizualno sicer modemejse, a vsebinsko krnjene. Tovrstni »vizualni modemosti« so sledili tudi Vecer, Dnevnik in Finance, ki so se v celoti odpovedali casovnemu in prostorskemu vhodu v besedilo, tako da so besedila videti izrazito neporocevalska. Zgolj prostorski vhod pa se naprej vzdrzujejo porocevalna besedila v Delu, Slovenskih novicah, Gorenjskem glasu, Dolenjskem listu in Primorskih novicah. Izhodisce obravnave pridevnikov tukajsnji in tamkajsnji je bilo vprasanje, kam tvorec postavi sebe in bralca: (a) v kraj, ki je naveden bodisi v prostorskem vhodu bodisi kje drugje v besedilu, ali (b) v kraj, ki ni enak niti prostorskemu vhodu niti zaimkovi besedilni referenci, tj. nanasalni ali vezi (Beaugrande, dressler 1992: 41-64; korosec 1998: 216-25; Goijanc 1999). V prvem primeru sebe in bralca postavi na mesto dogodka ali stanja - in uporabi pridevnik tukajsnji (prim, zgled pod (a) spodaj). V drugem primeru pa je do koncne izbire zaimka mogoce priti po dveh poteh: (bl) tvorec bodisi ze sam ni bil na kraju dogodka ali stanja (pa tudi pretvarja se ne, da je bilo tako), in posledicno uporabi pridevnik tamkajsnji ali pa (b2) je bil oz. je v casu pisanja se vedno na mestu dogodka ali stanja (ali pa vsaj v mislih svojo navzocnost postavi tja), kljub temu pa za bralca opravi pretvorbo na podlagi sklepanja, da bo ta v casu sprejemanja besedila zelo verjetno kje drugje; in posledicno uporabi pridevnik tamkajsnji (prim, zgled pod (b)). Tovrstne ustaljenosti pri sodobni rabi prostorskih nanasanjski skill pridevnikov in prislovov tukajsnji in tamkajsnji ter tukaj in tam ni. Prostorski vhod, ki je ostal po opustitvi casovnega delà, bi sicer laliko bil izhodiscna tocka za poenotenje vsaj v nekaterih zanrih, a zgledi kazejo, da ni tako. Analiza casopisnega delà Gigafide, ki je bila sicer sirsa in ne omejena le na vesti, je pokazala, da trenutno prevladujoca tamkajsnji in tam v priblizno stirikrat manjsem obsegu se vedno spremljata tudi tukajsnji in tukaj. S tukajsnji in tukaj se tvorec izrazito postavi v kraj dogodka ah stanja, tako da cetu tam v resnici ni bil, bralec dobi vtis, da je bilo tako. Obenem tudi tamkajsnji in tam ne zanikata tvorceve prisotnosti v kraju dogodka ali stanja, temvec sta laliko le rezultat novinarjeve pretvorbe na bralcev neprisotnost v kraju dogodka; na enak nacin, kot se pretvorbe izvajajo pri casovnih nanasanjski skill besedah.
Prispevek proučuje poglavje o imenu (nomen) slovnice Adama Bohoriča Arcticae horulae succesivae de Latinocarniolana literatura (Priste zimske urice o latinskokranjski slovnici) v širšem kontekstu ...evropskega slovničarstva. Bohoričevo slovnico predstavlja kot dognano humanistično besedilo, pojasnjuje Bohoričeve rešitve, ki so jih nekatere dosedanje obravnave prikazovale kot slabosti, z grafičnimi prikazi predastavlja zgradbo Bohoričevega besedila ter popisuje Bohoričevo naslovnitev na Melanchtona, podobnosti s Clajevo slovnico in vzporednice z drugimi slovničarji. Prispevek prinaša tudi nekatera nova spoznanja o Bohoričevih slovarčkih ob paradigmah.
