Uvod: Očetje se pogosto vključujejo v porodni proces v vlogi spremljevalcev svojih partnerk ob porodu. Veliko očetov si želi biti prisotnih pri porodu svojega otroka, vendar si pogosto ne ...predstavljajo svoje vloge v porodni sobi. Namen raziskave je bil raziskati izkušnje partnerjev s prisotnostjo pri porodu.Metode: Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Vzorec zajema pet očetov, starih med 25 in 35 let, ki so imeli za seboj vsaj dve porodni izkušnji. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev in analizirani s pomočjo metode analize vsebine.Rezultati: Za očete je bila prisotnost pri rojstvu njihovega otroka ena izmed najlepših izkušenj v njihovem življenju. Kljub temu da so jo opredelili kot stresno, je bila hkrati zanje pozitivna in polna intenzivnih občutij. Občutili so vznemirjenje, pričakovanje, strah, zaskrbljenost, srečo, veselje, olajšanje ter ponos. Nekateri očetje so bili s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja v porodno dogajanje vključeni bolj aktivno, drugi manj.Diskusija in zaključek: Očetje si želijo biti s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja obravnavani spoštljivo in kot enakovreden del para, ki se mu rojeva otrok. Priložnosti nadaljnjega raziskovanja se kažejo v proučevanju povezave med prisotnostjo pri porodu ter družinsko in partnersko dinamiko, pa tudi v izkušnjah babic s prisotnostjo očetov v porodnih sobah.
The introduction of genetically modified (GM) crops in the European Union (EU) demand specific management. The EU recommendations for the management of different agricultural practices are oriented ...towards the sustainable agriculture in the frame of flexible coexistence. Coexistence may be affected by the adventitious presence of genetically modified organisms (APGM) in non-GM crops along the supply chain. Various biological and environmental parameters as well as technical management have influence on the occurrence and the degree of APGM. These parameters are being used for the development of preventive coexistence measures in individual EU countries. Applicability of the prescribed coexistence measures is critically reviewed, also in the view of possible introduction of GM maize cultivation in Slovenia. From the review, it is concluded that some coexistence measures are not in line with coexistence principles because they demand excessive work and are sometimes difficult to implement in practice. Alternative cooperation of different cropping systems are discussed for potential future implementation. The review is focused on maize, the predominant GM crop cultivated in the EU and an interesting crop for cultivation in Slovenia.
Uvajanje gensko spremenjenih (GS) rastlin v pridelavo v Evropski uniji (EU) zahteva posebne ukrepe za zagotavljanje soobstoja različnih sistemov pridelovanja. Evropska priporočila za soobstoj spodbujajo upravljanje različnih pridelovalnih sistemov v smeri trajnostnega kmetijstva. Na soobstoj vpliva naključna, nenamerna prisotnost gensko spremenjenih organizmov (APGM) v gensko nespremenjenih pridelkih in proizvodih vzdolž celotne pridelovalne verige. Na prisotnost in stopnjo APGM vplivajo številni dejavniki, kot so biološki in okoljski ter načini upravljanja. Na podlagi teh dejavnikov so pripravljeni ukrepi za zagotavljanje soobstoja različnih kmetijskih praks. Podrobneje smo pregledali uporabnost posameznih ukrepov v luči možnosti uvedbe pridelovanja gensko spremenjene koruze v Sloveniji. Iz preglednega prispevka ugotavljamo, da nekateri ukrepi niso v skladu s temeljnimi načeli soobstoja, da zahtevajo ogromno dela in so zato v praksi težko izvedljivi. V razpravi smo predstavili alternativne načine upravljanja kmetijskih praks, ki bi jih lahko izvajali v prihodnosti. V prispevku smo se osredotočili na koruzo, ki je prevladujoča gensko spremenjena poljščina v EU in najbolj zanimiva za uvajanje v Sloveniji.
PDF
