Območje pristanišča v Navportu Jana Horvat; Pavla Peterle Udovič; Tjaša Tolar ...
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
01/2016, Letnik:
67
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Zaščitna raziskovanja leta 2007 so potekala na bregu reke Ljubljanice in v jugozahodnem vogalu rimske naselbine Nauportus na Dolgih njivah na Vrhniki. Iz časa od 4./3. st. do sredine 1. st. pr. Kr. ...je bilo na bregu reke ugotovljenih pet faz človekove dejavnosti (faze 1 A–E), ki so vidne v neurejeno odloženih kosih lesa s sledmi obdelave (sekanje, klanje, žaganje). V fazi 1 A je prišlo do izsekavanja gozda, verjetno tudi do utrjevanja brega z lesnim odpadom. Breg je bil ponovno utrjen z lesom v fazi 1 C. V predavgustejskem ali avgustejskem obdobju so območje tlakovali s kamnito podlago in peščenim nasutjem, kar je potekalo sočasno z gradnjo postojanke na Dolgih njivah (faza 2 A). Tlakovanje je bilo kmalu dvakrat popravljeno (fazi 2 B–C). V tlakovanju smo prepoznali urejeno nabrežje rečnega pristanišča v Navportu. Območje naselbine in pristanišča je bilo opuščeno kmalu po avgustejskem obdobju.
Iskanje najboljše strategije trajnostnega razvoja je glavni cilj lokalnih oblasti in inovativnih urbanistov po vsem svetu. Zaradi različnih pogledov in interesov so posegi na stiku pristanišča z ...mestom in obsežna regeneracija mestnega nabrežja med najzapletenejšimi urbanističnimi nalogami. Za sodobno mesto ima razvoj pristanišča nedvomno največje ekološke, družbene in prometne posledice in koristi. Največja svetovna morska pristanišča selijo tovorne terminale iz starih mestnih jeder in prevzemajo naprednejše funkcije, ki niso povezane s pomorstvom, projekti, pri katerih je delež zasebnih in javnih površin enakovreden, pa dobivajo čedalje večji zagon. Najopaznejši projekti umikanja tovornih pristanišč iz starih mestnih jeder in regeneracije pristaniških območij potekajo v evropskih mestih. Za boljše razumevanje različnih uporabljenih pristopov so v članku predstavljeni primeri regeneracije pristanišč v Bilbau, Barceloni in Oslu, ki omogočajo vpogled v izkušnje, pridobljene na različnih krajih in v različnih načrtovalskih razmerah. V raziskavi, predstavljeni v tem članku, se avtorja osredotočata na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer poskušata določiti najuspešnejšo strategijo razvoja stika pristanišča z mestom v trenutnih gospodarskih in geopolitičnih razmerah. Z združevanjem zamisli in raziskav urbanistov s področja upravljanja, ekonomije in prometne geografije ter upoštevanjem politik in socioloških vidikov prispevata k boljšemu poznavanju in razumevanju te problematike, na podlagi česar se lahko zagotovi trajnostni razvoj obalnih mest držav v razvoju.
Med delom prebivalcev Mestne občine Koper se je oblikoval izrazito negativen odnos do Luke Koper, upravitelja edinega slovenskega pristanišča, ki naj bi svoje dejavnosti razširilo na tretji pomol. S ...pomočjo anketiranja smo prikazali, kakšen je dejanski odnos do Luke Koper na ravni celotne občine, zakaj je prišlo do negativnega odnosa med delom prebivalstva, katere skupine nasprotujejo širitvi ter kakšne okoljske vplive pristanišča zaznavajo na različnih območjih v občini.
Reki je geografski in prometni položaj določil izrazito pomorsko orientacijo in odločilno vplival na gospodarstvo celotne regije. Razvoj luke je posledica številnih politično-ekonomskih sprememb v ...evropskem prostoru, ki so se pokazale v položaju in razvojnih možnostih enega od treh najbolj pomembnih pristanišč na severnojadranskem prometnem koridorju. Še več, mesto je nastalo, se razvijalo ali nazadovalo, kakor je raslo, se razvijalo ali nazadovalo reško pristanišče. Reško-sušaški bazen je neposredno pred mestnim jedrom in se razteza od Mlake na zahodu do Brajdice na vzhodu. Notranji del reškega bazena je namenjen potniškemu prometu. Gradnja tega umetnega luškega bazena je hkrati zaprla mestno obalno fasado, ki je značilna lastnost drugih obalnih mest. Edina prostora kjer ima mesto danes neposreden stik s pristaniščem in dostop do morja sta potniško pristanišče in Sušak. Slednje naselje se je zaradi upravne razdelitve do nedavnega razvijalo samostojno; dogodki, vezani na razvoj pristanišča so nanj vplivali le posredno. Predmet diplomske naloge, ki jo povzemamo v prispevku, je bil mesti povezati in ustvariti enovit prostor.
Pogled na koprsko pristanišče z morja. Na razglednici vidimo spremembe na stavbi kasnejše Uprave za notranje zadeve. V ospredju pa potniške, tovorne in ribiške barke.
Razglednica s pogledom na koprsko pristanišče je bila poslana leta 1900. Skrajno levo vidimo del skladišča soli, ki je nekoč stalo na današnjem Ukmarjevem trgu, v ozadju pa nekdanje koprske zapore.
Ob povečani proizvodnji in menjavi blaga z bolj oddaljenimi kraji, tovorni prevoz s konji, ni več zadoščal. Tako so obudili vodne poti in začeli z izgradnjo pristanišča. Savska vodna pot je bila ...pomembna že v času Valvasorja, polno veljavo pa je dobila, ko se je avstrijska politika konec 17. stoletja usmerila na vzhod osvajat turško cesarstvo. Sava je zaradi svojih ovir v reki preprečevala varno plovbo. Država je temu posvečala veliko pozornost, saj je rekla predstavljala gospodarsko in politično vez med zgornjim Jadranom, Hrvaško in Podonavjem. Prihod železnice na Kranjsko (leta 1849), je zaloško brodovje in pristanišče v nekih letih povsem uničilo. Zadnja ladja, natovorjena v Zalog, se je neslavno potopila leta 1856 in tako zaključila večstoletno brodarjenje v Zalogu. O tem več v knjigi Tam, kjer vzhaja sonce.
PDF
