Na slovenskem oddelku Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije se s spolno občutljivim jezikom ukvarjamo od leta 2016, ko smo opazili vse pogostejšo rabo spolno nevtralnega jezika v ...angleških izvirnikih. Tak jezik štejemo za namerno izbran način pisanja in torej za pomembno prvino izvirnika. Vendar pa spolno nevtralnega jezika običajno ni mogoče neposredno prevesti v slovenščino, in če spolno nezaznamovane oblike prevajamo z generičnim moškim spolom, je jezik prevoda seksističen. Večinoma je treba spolno nezaznamovanost v prevodu izraziti neodvisno od izvirnika. Slovenski oddelek Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije je smernice za spolno občutljivo rabo jezika razvil v sodelovanju s strokovnjaki in strokovnjakinjami iz slovenske javne uprave in akademske skupnosti. Nekatera sredstva spolno občutljivega jezika so relativno neproblematična, za mnoga vprašanja pa so potrebne nadaljnje raziskave in izkušnje.
Pričujoče besedilo je povzemanje in analiza javne razprave, do katere je prišlo po sprejetju 41. sklepa Senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 25. aprila 2018 o novi spolni dikciji v ...fakultetnih pravilnikih in ki je nato ob zanimanju medijev potekala več mesecev, vrhunec pa dosegla pred približno enim letom, 23. oktobra 2018, na Okrogli mizi Jezik in spol na Filozofski fakulteti UL. Obenem je ob ponovnem vrednotenju izraženih stališč z nekoliko časovne distance prispevek poskus nadaljevanja razprave o spolnih kategorijah in ospoljenih identitetah ter androcentričnosti v jeziku. Poleg osvetlitve teoretskega ozadja, ki je (ali bi moralo biti) gonilo razprave, smo opravili tudi preprosto statistično analizo odzivov glede na zastopanost v medijih in zastopanost po spolu. V kvalitativnem delu analize nas je zanimalo predvsem, katere strokovne in ideološke (navidezne) opozicije so napajale posamezne retorike in diskurze, ki so obarvali razpravo.
Prispevek obravnava nabor najbolj občutljivih načel v jezikovni rabi, ki jih morata uporabnik in uporabnica slovenščine razrešiti, če se želita sporazumevati v skladu z spolno občutljivo rabo jezika ...(dalje SORJ) in s tem povezanimi smernicami OZN in EU. Izhajali bomo iz sedmih dokumentov, ki so za slovenščino nastajali med 1995-2018 in ugotovili, kateri položaji se ponavljajo in jih zato ne moremo prezreti kot »markerjev« SORJ.
Prispevek se ukvarja z načinom izražanja biološkega spola in njegovega razmerja do slovničnega spola v sodobnih slovenskih in čeških besedilih s posebnim ozirom na pravilnike Filozofske fakultete ...Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi. Raziskava se kontrastivno posveča izbranim slovničnim prvinam obeh jezikovnih sistemov, sporočevalni funkciji jezika v besedilu in smiselnosti oziroma načinu uresničevanja spolno občutljive rabe jezika v čeških in slovenskih besedilih.
V príspevku se avtorica osredotoča na nekatera vprašanja o jeziku in spolu, ki se zastavljajo ob učnih gradivih za osnovno šolo. Ob tem se ustavi ob vprašanjih nastavljanja učencev in učenk v ...navodilih, rabi generičnega moškega spola v primerih in spolno stereotipnih vsebinah tako v verbalnih kot tudi neverbalnih delih sporočila.
Prispevek prinaša sociolingvistični pregled rabe slovenskega jezika v šolstvu, cerkvi in v začetkih gledališke dejavnosti v 17. in 1. polovici 18. stoletja. Ob tem na podlagi dosedanjih raziskav in ...študija primarnih virov ugotavlja mesta in načine takšne rabe. Ob pregledu dosedanje literature tudi potrjuje oziroma zavrača nekatere dosedanje sklepe.