Arena urbanističnega znanja Ledvinkova-Simpson, Milena; Schmeidler, Karel
Urbani izziv,
2008, 20080101, 2008-01-01, Letnik:
19, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
COST Action C20 – Urban Knowledge Arena je raziskovalni program evropskega programa znanstvenih in tehnoloških raziskav COST. Usklajujeta ga COST Office in Evropska znanstvena fundacija (ESF). ...Poglavitni cilj tega projekta, imenovanega Urban Knowledge Arena (Arena urbanističnega znanja), je raziskati in razviti evropsko prizorišče za mednarodno združitev znanja in izkušenj o zapletenih urbanističnih vprašanjih.
S projektom COST Domain Transport and Urban Development (Področje prevoza in urbanega razvoja COST) želijo sodelujoči razvijati dejavnosti znanstvenikov in strokovnjakov, ki se v mednarodni raziskovalni mreži ukvarjajo s prevoznimi sistemi in prevozno infrastrukturo, s prostorskim načrtovanjem, rabo in razvojem urbanih zemljišč, urbanističnim oblikovanjem, arhitekturo, oblikovanjem in z vprašanji gradbeništva. Projekt se posveča multi- in interdisciplinarnim pristopom, s katerimi bi rad zajel osnovne in aplikativne raziskovalne dejavnosti in njihove spremembe, ki so pomembne za oblikovanje politike in procesov odločanja. Velika pozornost je posvečena tudi dejavnostim, ki proučujejo nove raziskovalne potrebe in razvoj.
Temeljna značilnost slovenskega kmetijstva je, da se je dolgo časa razvija-lo v povsem drugačni smeri kot kmetijstvo v EU, kar še posebej velja zaagrarno strukturo. Medtem ko se je v državah z ...razvitim kmetijstvomrazmeroma hitro povečevala velikost obratov in vzporedno z izboljševanjemkmetijske tehnologije specializacija pridelave, pa se je vse do začetkadevetdesetih let 20. stoletja (predvsem v zasebnem sektorju slovenskegakmetijstva) odvijal ravno obraten proces. Evidentno je bilo nenehnoslabšanje zemljiške in posestne strukture, nizka delovna intenzivnost in vnekaterih območjih tudi opuščanje pridelave. Trdimo lahko, da se je vslovenskem kmetijstvu nenehno poglabljala protislovnost med družbeno-ekonomsko strukturo kmečkega prebivalstva in agrarno strukturo.Posledice se kažejo v tem, da imamo z vidika deleža kmečkega prebivalstvav Sloveniji že socialno in demografsko strukturo razvite družbe, medtem koagrarna struktura še vedno izkazuje značilnosti klasične agrarne družbe.
PDF