Prispevek obravnava enega od temeljnih priporočil MacBridovega poročila o demokratizaciji komunikacije in informacije v kontekstu novih okoliščin postnacionalne evropske javnosti. S pojmom ...postnacionalne javnosti opredeljujemo dvoumno (utopično) konstitucijo integrirane nadnacionalne sfere evropskega političnega in kulturnega državljanstva na eni ter (dejanske) globalizirane javnosti individualiziranih potrošnikov na drugi strani. Oba aspekta tvorita povezano in soodvisno strukturo, ki določa prihodnost medijske demokracije glede na »tradicionalne« hegemone evropske javne kulture. Ob teh vzporedno nastajajo transnacionalni državljanski prostori, ki postnacionalno konstelacijo dodatno fragmentirajo s procesi začasnih, situacijskih in nepredvidljivih pripadnosti dvema ali več javnostim. To preurejanje modernih nacionalnih medijskih krajin predstavlja velik izziv za teorijo demokratizacije komunikacije in informacije, vključno s klasičnimi delitvami na vključujoče in izključujoče razpravljanje (deliberacijo), manjšine in hegemone večine, homogeno, dialoško in večglasno komunikacijo. Ključni argument v tem prispevku je, da sta transnacionalizacija in postnacionalna dispozicija razstavili enotnost pojmov medijske demokracije ter da je demokratizacija informacije danes neizogibno odvisna od družbene moči, da namesto skupinskih mobilizira individualistične želje po emancipaciji in utopičnih prihodnostih.
This article considers one of the key recommendations of MacBride report on democratization of communication and information in the context of changed conditions of post-national European public. The notion of post-national public is defined as an ambiguous (utopian) constitution of an integrated supranational sphere of European political and cultural citizenship on the one hand, and the (actual) globalized public of individualized consumers on the other. Both aspects form an interrelated and co-dependent structure which frames the future of media democracy in relation to traditional hegemonic European public cultures. Amidst these, new transnational citizenship spaces are emerging which, by virtue of temporary, situated and contingent belongings to two or more publics, further fragment the post-national constellation. The reorganization of modern national media scapes presents a major challenge for theory of democratic communication and information and concerns a rethinking of divisions such as inclusive and exclusive deliberation, minorities and hegemonic majority, homogeneous, dialogic and poly-vocal communication. The key argument in this paper is that transnationalization and postnational disposition brings a deconstruction of semantic coherence of key concepts of media democracy; and that democratization of information irrevocably depends on the power to mobilize, instead of group will, individual desires for emancipation and utopian futures.
Članek raziskuje naravo treh zmožnosti racionalne duše (Volja–Spomin–Razumevanje) v gnoseologiji Raimunda Lulla in se poglobi v njihov odnos glede na izhodišče, ali izvršujejo racionalno ali mistično ...operacijo. V tem smislu proučuje, kako se zmožnosti duše povezujejo z obstoječo polemiko med vero in razumom, ki je ustvarila takšen spor med srednjeveškimi voluntaristi in racionalisti.Obstajata dve različni razvrstitvi treh zmožnosti duše glede na to, ali opravljajo racionalno ali mistično funkcijo. V prvem primeru prevladata zmožnosti Spomin in Razumevanje, da se spozna Boga z razumom. V drugem primeru pa ima prednost zmožnost Volja, da se dojame Boga z vero.Opozoriti je treba še na korpus Lullevih besedil, ki jih vključuje članek, in končno oceno, ki se predstavlja v obliki sklepa.
PDF