Izhodišče: Raziskovalno delo je temeljni element medicine, ker omogoča prenos znanstvenih dosežkov v vsakdanjo klinično prakso. Namen članka je predstaviti organizacijo raziskovalnega dela v ...slovenskih splošnih bolnišnicah. Posebej nas je zanimalo vprašanje, ali se glede strukture zaposlenih zdravnikov (delež zdravnikov z znanstvenimi in učiteljskimi naslovi) splošne bolnišnice razlikujejo od obeh univerzitetnih kliničnih centrov.Metode: Podatke smo pridobili z neeksperimentalno-kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Uvodni del smo oblikovali na podlagi dejstev, raziskovalni del pa s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki smo ga v drugi polovici septembra 2017 poslali desetim splošnim bolnišnicam.Rezultati: V slovenskih splošnih bolnišnicah je bilo konec oktobra 2017 zaposlenih 866 specialistov in 568 drugih zdravnikov. 8,6 % zdravnikov je imelo znanstveni naslov magister oz. doktor znanosti, 1,1 % jih je imelo učiteljski naziv. Primerjava strukture zaposlenih zdravnikov glede na strokovni, znanstveni in pedagoški naziv pokaže statistično pomembne razlike med obema univerzitetnima bolnišnicama na eni strani in splošnimi bolnišnicami: χ2 = 336.62, p < 0.0001.Zaključek: Večina bolnišnic je imela v svoji strukturi organiziran raziskovalni oddelek. V primerjavi z univerzitetnima kliničnima centroma je delež zdravnikov z znanstvenimi in učiteljskimi naslovi v slovenskih splošnih bolnišnicah izrazito nižji. Z razvojem informacijske tehnologije, boljšo tehnično opremljenostjo splošnih bolnišnic in predvsem zaradi motiviranosti mladih zdravnikov za raziskovalno delo lahko upravičeno pričakujemo, da se bo razkorak med splošnimi in univerzitetnimi bolnišnicami postopoma zmanjševal.
Prispevek prikazuje obseg emigracije in značilnosti emigrantov med slovenskimi raziskovalci v obdobju 1995–2009 po njihovem znanstvenem področju. Temelji na anketiranju vseh raziskovalnih organizacij ...v Sloveniji (javnih in zasebnih) v letih 2004 in 2009. Uporaba enake metodologije, vira podatkov in vprašalnikov pri obeh anketiranjih ter visoka stopnja odziva (upoštevaje raziskovalce, zaposlene v anketiranih organizacijah, prek 66 odstotkov) so omogočili analizo trendov: primerjavo petletnega obdobja po vključitvi Slovenije v EU maja 2004 z 10-letnim obdobjem pred tem. Evidentiran letni obseg emigracije je naraščal med raziskovalci iz vseh sedmih širših znanstvenih področij (raziskovalnih ved).
PDF
