V príspevku se posvečamo vprašanju o aktualnosti avtorja, ki je bil med imeni »Svete trojice« ruskega realizma v zadnjem stoletju deležen najmanj pozornosti. Specifiko njegove različice realizma ...skušamo osvetliti v primerjavi z realizmoma Tolstoja in Dostojevskega ter ob tem odgovoriti na vprašanje, ob kakšnem razumevanju vloge umetniške literature je lahko tovrstna proza aktualna za sodobne bralce in raziskovalce književnosti.
This article analyses writers' correspondence from the second half of the nineteenth century on the territory of what is now Slovenia, identifying a tension between two imperatives. One the one hand, ...the discourse of this correspondence is firmly embedded in the collectivist ideological matrix of cultural nationalism; on the other, the authors of these letters present themselves as completely individualised authorial subjects. I focus on the correspondence from the personal archive of Josip Cimperman, in which I observe these interweaving aspirations and search for an ideological element that made their coexistence possible.
V razpravi obravnavamo ustvarjanje ruskega pisatelja in publicista Zaharja Prilepina, ki s svojstvenim razumevanjem odnosa med literaturo, stvarnostjo in biografsko izkušnjo na nov način osmišlja ...tudi odnos med literaturo in vojno. Ob osvetlitvi avtorjevega razumevanja »kliničnega« realizma predstavljamo Prilepinovo vojno prozo kot udejanjenje modela avtobiografskega junaka, ki v času kaosa in zmede svoj sistem vrednot vzpostavi v moški mikroskupnosti, ki jo ključno zaznamuje izkušnja razreševanja konflikta s fizičnim nasiljem. V nadaljevanju zagovarjamo tezo, da Prilepin podoben model razumevanja konstrukcije identitete uveljavlja tudi v svoji publicistiki, oba vidika - literarni in publicistični - pa lahko predstavljata zanimiv izziv za obravnavo z vidika odnosa literature in etike.
Po zaključku 2. svetovne vojne, ko je komunistična partija prevzela oblast, Jugoslavija pa je postala del vzhodnega, komunističnega bloka, je sovjetski družbeno- politični model prevladal na vseh ...družbenih področjih – od ustave do kulturne politike. Tako kot v drugih kulturnih dejavnostih se je tudi v arhitekturi v prvih povojnih letih sledenje sovjetskim modelom izrazilo v slogu, ki bi ga delno lahko opredelili kot socialistični realizem. Spor Jugoslavije z Informbirojem leta 1948 je vodil do njenega izstopa iz vzhodnega bloka. Prekinitve političnih in gospodarskih vezi s Sovjetsko zvezo so postopoma sprožile rahljanje kulturnih vezi. Petdeseta leta so prinesla zaton socialističnega realizma in ponovni zagon modernizma, ki je v ozadju vztrajal iz časa med obema vojnama. Prispevek poskuša opisanemu dogajanju slediti z vpogledom v sočasno slovensko arhitekturno publicistiko. Osredotoča se na izbrana besedila, ki se odzivajo na dinamične preobrate znotraj arhitekturne stroke, pogojene s spreminjajočimi se družbenimi razmerami. Na takšen način lahko jasno spremljamo, kako se je v kratkem časovnem obdobju od leta 1945 do začetka petdesetih let, glede na družbeno-politične razmere, spreminjalo sprejemanje in razumevanje socialističnega realizma in sovjetske arhitekture na eni ter modernizma in zahodne arhitekture na drugi strani.
Članek obravnava opis sedmih slik z Jazonovega plašča v Apolonijevih Argonavtikah (1.721–68). Posvečen je predvsem funkciji samega opisa in položaju opisa v širšem kontekstu pesnitve. Vsaka slika ...prikazuje mitološko zgodbo, ki se vsebinsko ali metaforično navezuje na določene dogodke v Argonavtikah. Notranja meja, ki loči opis od pripovedi, je večinoma precej nedoločljiva. Pri posameznih opisih slik se narativni in opisni deli prepletajo znotraj samega opisa. Ker to pomeni soprisotnost dveh medijev, verbalnega in vizualnega, skuša avtorica izslediti možne neposredne likovne vplive ali vsaj vpliv posameznih ikonografskih motivov, predvsem pa pokaže, kako se v opisih prepletajo sredstva likovnega in verbalnega, kateri so tisti elementi, ki ustvarjajo vizualne učinke, ter kako prepoznamo »slikovni realizem«.
Prispevek najprej predstavi Foucaultovo dvojno pojmovanje heterotopije in Böhmejevo razumevanje atmosfere v okviru ekološke estetike narave, nato se osredini na heterotopije vrtov v Tavčarjevih ...črticah in noveletah ter jih opazuje tudi z ekokritiškega vidika. V čustveno, mestoma impresionistično ubesedenih vrtovih, ki referirajo tudi na stvarne lokacije, je prepoznavna matrica locusa amoenus. Zapisujejo se kot drugi prostori, največkrat v vlogi romantične heterotopije, kar pomeni, da od referenčnih družbenih prostorov 19. stoletja niso povsem izolirani, ampak vzpostavljajo z njimi relacijska razmerja, jih zrcalijo in spodkopavajo.
Leta 1938 je Anton Ocvirk zapisal: »Preenostranski, v subjektivni kaos zama- knjeni modernizem se je moral docela umakniti zivim problemom neposredne seda- njosti. Zna?ilen primer tega preobrata ...predstavlja knjiga "Sedem mladih slovenskih pisateljev".« Z izrazom »preobrat« je bil misljen prehod od subjektivisti?nih smeri (simbolizem, ekspresionizem idr.) v pripovednistvu in knjizevnosti sploh k stvarnej- semu upovedovanju. Ocvirk je med zna?ilnostmi »preobrata« navedel: usmeritev »v novo, socialno stvarnost, v doumevanje tega, kar je v tesni zvezi z vitalnimi vprasa- nji danasnjega ?loveka« (oCvirK 1938: 597). Po mojem je beseda »preobrat« (za kar v sklepu razprave predlagam ustreznejse ime) primerna ze ob Kuharjevih Povestih iz leta 1925. Zbirka je bila v tistem ?asu domala prezrta in tudi pozneje je bila kar pozabljena. Na to je v uvodni besedi Prezihove zbirke Samorastniki (1940) opozoril Josip Vidmar: »Prezihov Voranc vendar ni popolnoma nov ?lovek v nasi knjizevno- sti, ?etudi je ostal pri svojem za?etku malodane neopazen« ( vidmAr 1951: 404). ena- ko je pozneje menila Marja Borsnik: »Leta 1925 objavi Lovro Kuhar svojo prvo, v osrednji javnosti precej neopazeno knjigo realisti?nih Povesti« (BorsniK 1963: 100). Tako mnenje je ob iskanju vzrokov za neopaznost izrekla se vrsta literarnih zgodo- vinarjev, npr. Anton Slodnjak, Joze Koruza, Franc Zadravec idr. Miran Hladnik je glede neodmevnosti prve Kuharjeve knjige menil, da je bila preuranjena, »socialni realizem je namre? postal aktualen sele v tridesetih letih skozi publicistiko mlajsih levi?arskih avtorjev, zlasti Iva Brn?i?a« (hlAdniK 1993: 45). Kuhar je v Ljubljanski zvon vstopil v letu 1913 (prej je ve?inoma objavljal v Do- ma?em prijatelju) s Tadejem pl. Spobijanom, kratka pripoved Za delom v Ljubljan- skem zvonu 1914 pa je ze z naslovom povedala, da gre za delo, brezposelnost, za boj za vsakdanji kos kruha. Lokacijsko je segel v Trst, kjer delavci pred tovarno ?akajo, da bi dobili delo. Zaledje je avtobigrafsko, med ?akajo?imi je tudi prvoosebni pripovedovalec. Pripoved se kon?a v negotovosti, vendar ostaja upanje za jutrisnji dan. Pripovedovanje je dramati?no napeto v za?etku, nato se z vse manjsim upanjem umirja. V kratkoproznem modelu je pisatelj ostajal v okviru ze znanega, prav tako je v ospredju mimezis stvarnega zivljenja. Malo ve? se ukvarja s psihologijo delavske mnozice, ki nastopa pred tovarno: pri ljudeh opaza zavist, skodozeljnost, celo sovra- stvo, vse je porojeno iz stiske, ki jo v ljudeh povzro?a socialna krivi?nost. Kuhar se giblje v smeri novega realizma. Jasno je videti, da se je povsem usmeril v epskost in da ga cankarjanska lirskost ni privla?ila. To je nazorno videti tudi v kratki pripovedi Borba (LZ 1921; 7400 besed), ki jo zaznamujejo lastnosti, zna?ilne za novi realizem. Marja Borsnik je pisala o razliki med klasi?nim in modernim realizmom. To drugo ime je kot delovno poimenovanje namenila pojavom novega realizma v najrazli?nej- sih variantah v tridesetih letih. Ob obravnavanju pomembnejsih pisateljev, ki so bili rojeni v devetdesetih letih 19. stoletja, je omenjala tudi Lovra Kuharja. Za te pisatelje je trdila, da so ostajali »vsaj do dvajsetih let zvesti "modernisti?no-realisti?ni" tradi- ciji, le Kuhar gre ze skoraj od po?etka ne le idejno, marve? tudi stilno povsem lo?eno, gorkijevsko pot« (BorsniK 1963: 91). To stopnjo svojega pripovednega razvoja je Kuhar sklenil s »kmetsko sliko« Vo- dnjak (Pod lipo 1926, 3800 besed). Zanimivo je, da je bil Vodnjak edina pripoved, ki jo je od »starejse« produkcije sprejel v zbirko Samorastniki. Pripoved je prispodoba kme?kega »trdega zivljenja« in »neznosnega trpljenja«, med drugim tudi zato, ker pri hisi ni bilo vode. Pisatelj si je izbral odlo?ilni trenutek v zivljenju Borovnikovih: ko mladi gospodar uresni?i o?etovo predsmrtno sporo?ilo, kje naj koplje, da bo prisel do vode, in s tem sebi in potomcem omogo?il manj trdo zivljenje. V uvo- dnem delu Kuhar opisuje Borovnikovo kmetijo, tezave z obdelovanjem in rodno- stjo zemlje ter s pomanjkanjem vode, ozna?i ljudi, nato pa pripoveduje, kako mladi Borovnik koplje vodnjak. Stvarno pripoveduje o posameznih fazah napredovanja v globino, dokler po dobrem mesecu dni iz globo?ine ni slisati »divji krik: Voda - voda!« Borovnik prizadeto dozivlja mu?ne trenutke dvoma in olajsujo?e trenutke upanja. Ob tretjeosebnem pripovedovanju pisatelj navrze nekaj kratkih pripovednih scen (prihod tesarja Krivonoga, stri?ev obisk, no?ni pogovor mladega Borovnika z zeno), ki slikovito ponazarjajo nihanje med dvomi in upanjem. Borovnik vedno znova najde mo? za vztrajanje v sebi, v svoji trdni volji in v cilju. Pripovedovalec sledi ?asovni dinamiki z mnogimi ?asovnimi prislovi in sintagmami, s katerimi uvaja posami?no dogajanje, npr. potem, do nedelje, naslednji dan, popoldne, ne- kega jutra, drugo jutro, drugi teden, naslednji teden, nekega dne. po kulminaciji (»voda«) je dogajanje upovedeno naglo in lapidarno: voda se je mo?no razlivala naokoli, kopa? je utonil, ni ga bilo mogo?e resiti, temu sledi ugotovitev o pogrebu. V Borovnikovo zmago in nesre?o je morda vtkano sporo?ilo, da je z nehotenim zr- tvovanjem sredis?nega akterja odprta pot v prihodnost nadaljnjim rodovom. Konec, ki je tragi?en za posameznika in upajo? za druge, zbuja vprasanje, ali je bilo res nuj- no boljso prihodnost ljudi na kmetiji dose?i s tragi?nim propadom osrednje osebe. Domnevamo, da sre?en konec verjetno ne bi adekvatno odseval prav ni? spodbudne takratne stvarnosti. Naj za konec dodam se nekaj o terminologiji. Doslej se je za del obdobja med vojnama uveljavilo poimenovanje socialni realizem, in to kljub temu, da je bilo ves ?as kar nekaj pomislekov. (zAdrAveC 1999: 160-68; 1987: 13-35) Gotovo je bil naj- tehtnejsi pomislek Aleksandra flakerja (1987: 57), ki je menil, da je atribut »soci- alen« odve?, saj ni realizma, »ki ni "socialen", ker je sam pojem mogo?e razume- ti kot dominacijo struktur s socialno-psiholosko motiviranimi zna?aji kot njihovo okostnico«. Zelo smiselna je oznaka, ki jo je predlagal Bojan stih (1987: 137), tj. »socialnokriti?ni realizem«. V bistvu je nazoren in poveden, ker poudarja eno najpo- membnejsih lastnosti knjizevnosti v obravnavanem obdobju: kriti?nost do sodobne druzbe. Po moji presoji pa je primernejsi izraz novi realizem, ki lahko zaobjame vso niansiranost realisti?nih variant med vojnama. Razumljivo je, da je treba vsako razli?ico posebej opredeliti in jo opremiti z imeni nosilcev (zgled je Zadravec 1987). Prepri?an sem, da je tako poimenovanje v duhu tistega, kar je Marja Borsnik zelela razmejiti z izrazoma »klasi?ni« realizem 19. stoletja in »moderni« realizem 20. sto- letja. Mogo?e problem zahteva ponovno razpravo.
Bontempellijevo delo na področju pripovedništva, esejistike in publicistike zaznamujeta zavračanje relativizma ter zahteva po novih ontoloških in estetskih temeljih znotraj kulture, ki je ...pripravljena v isti meri preseči tako poznoromantično kot tudi avantgardno izkušnjo. Med zahtevami sta umetnost in literatura, ki sta sposobni refleksije lastnega obdobja brez sprejemanja gole slučajnosti, pa tudi zahteva po delih, ki se sučejo okrog modernih mitov in ki jih ne zaznamuje avtorjeva subjektivnost, podobno kot je veljalo za klasična mitološka dela.
Bontempelli se v svojem pripovednem ustvarjanju otresa konvencij in neutemeljenih idej ter se med drugimi sredstvi zateka k literarnemu liku, ki je nagnjen k vpraševanju, tudi vpraševanju samega sebe. Takšen lik se pojavi tudi v delih Eva ultima in Viaggio d'Europa, v katerih se skozi podobno pripovedno strukturo (odtujitveno potovanje kot izkušnja spoznanja in skepse, ki v obeh primerih pripelje do preporoda) pokažeta jasna razlika diskurzivnih strategij in drugačna refleksija o času. V prvem primeru je skozi govor o položaju človeka obravnavana tudi potreba otresti se teže preteklosti in neutemeljenih konvencij, v drugem pa se kot osrednja tema pokaže iskanje četrte dimenzije, ki bi lahko razrešila nepovrnljivost časa. Primerjava obeh del pokaže odločilen poetološki preobrat: po intenzivni fazi del, ki so obravnavala in širila »novecentismo«, je Bontempellijev način govora od 30. let naprej bolj asertiven, namera po teoretiziranju pa njegovo pripoved obremeni in na bolj tog način utrdi besedilno sporočilo.
Po letu 1945 so izrazito marksisticne rekonstrukcije knjizevnosti v pomanjkanju socialisticno realisticnega koncepta v literaturi skovale terrain »antifasisticna literatura« ter v ze napisanih delih ...kot zgled izpostavljali zgolj to komponento. Iz danasnje Perspektive paje razvidno, da izrazanje protifasisticnih stalisc ni bila edina naloga poezije tega obdobja, temvec so pesniske zbirke prinasale resnicno, univerzalno pesnisko poslanstvo prav s svojo raznorodnostjo in celovitostjo. V svojem bistvu so bolj kot protifasisticno idejo obsegale izraz eksistencialnega nemira zaradi stanja druzbe in sveta ter prinasale raznovrstne analize ne le neuspeha ideje humanizma, temvec tudi cloveka kot posameznika. Hkrati pa so se pesniki zavzeli za odgovorno iskanje moznih izhodov iz vojnega prepada. V sinteticni podobi je to poslanstvo izpolnil ze Valentín Beniak s pesnitvijo Zofia (1944), se bolj poglobljeno pa se zrcali v zbirki Jána Smreka Studna (1945) z vitalisticnim izhodiscem. Tenkocutno zaznavo razclovecenja in nerazsodnosti cloveka v vojni je izpovedal tudi Emil Boleslav Lukác v zbirki Bábel in v pesnitvi Stlp hanby.9 S ponujenim krscanskim zgledom kot moznostjo za spravo sveta in cloveka je ponudil pravzaprav takrat ze skoraj (ideolosko) nemogoc izhod. Podobno so se resnosti stanja duba zavedali tudi pesniki katoliske moderne (Pavol Gasparovic-Hlbina, Ján Haranta in Janko Silan), ki so iskali zavetje pred raztrescenim svetom pri Bogu in v krscanski veri.10 Drugacno moznost resitve sveta in iskanja tolazbe je ponudil Ján Kostra z zbirko Presila smútku (1946). Zatekel se je k »veri v zakone naravnega delovanja«, ki pa ni vodila h »globljemu spoznanju cloveka« (Jozef Felix 1965: 95), ampak, nasprotno, h globokemu obcutku eksistencialnega nemira, ki je prehajal celo do eksistencialne melanholije. Ob omenjenih pesnikih so bill sicer tudi drugi podobni poskusi, predvsem mlajse generacije (npr. Milos Krno, Miro Procházka, delno se Ivan Teren), toda ti so se kmalu odvrnili od tenkocutnega iskanja kriticnega duhovnega polozaja in se zatekli k naivni veri v »boljso socialisticno prihodnost«. V starejsih (rezimsko korektnih) pregledih proznega ustvarjanja se podobno kot v poeziji pojavlja trditev, da se je v casu po drugi svetovni vojni vsa pozornost usmerila v obnovo kontinuitete socialisticnega realizma in njegovega zavzemanja vodilnega polozaja v literaturi, razmeroma veliko pestrost proze11 pa so oznacevali za skoraj preziveto. (P. Stevcek, S. Smatlàk) Glavno in edino smer v prozi naj bi potrjevala delà Fraña Kráfa (Stretnutnie, 1945), Petra Jilemnickega (Kronika, 1947), Dominika Tatarke (Farská republika, 1948) in Vladimírja Mináca (Smrf chodípo horách, 1948). Na prvi pogled se je zdelo, da je kljucni udarec lirizirani prozi tik po vojni zadal ze J. Felix,12 ki je pozival k »novemu realizmu« in »naravnost v sredisce zivljenja«, toda se bolj neizprosni so bilí v kasnejsih kritikah Daniel Okáli, Michal Chorváth in Andrej Mráz. Kljub narascajocim pritiskom na literaturo, so pisatelji se nekaj casa nadaljevali svojo umetnisko udejstvovanje po lastnih merilih in predstavah, saj je neodlocenost boja za politicno prevlado med letoma 1946 in 1948 se dopuscala vec razlicnih vrednostnih in politicnih usmeritev. Slovaska dramatika je v casu II. svet. vojne poleg satirienega spopadanja z oblastjo zacela s pomoejo filozofsko obarvane alegorije zaznavati ne le groznje s strani agresorskega fasizma, temvec tudi notranjo nepripravljenost za spoprijemanje z moznostjo katastrofe ter z etieno in svetovnonazorsko krizo (npr. Ivan Stodola, Július Bare - Ivan, Peter Karvas). Zaradi te nepripravljenosti tudi v povojnih letih v igrah prevladuje tematika iskanja poguma za druzbeno obvezujoce dejanje, v ospredje pa se je vse bolj postavljala problematika eksistencialnega nemira, ki je opazna predvsem v delih dveh avtorjev. Prvi, J. Bare - Ivan, je pripadnik starejse generaeije, ki mu uspe zacutiti nemir, povezan s kritienim stanjem duha, ki ga izpelje v svarilne vizije katastrofe. Notranjo tragieno razdvojenost cloveka med upanjem in dvomom, ki jo je ze prej uprizoril (Matka, 1943 in Neznámy, 1944), je se izostril v filozofski drami Dvaja (1945). Z alegorieno igro Veza (1947) pa je preigraval komunistiene obljube enakosti, bratstva in blaginje s prikazom cloveka, ki se ni zmozen otresti svojih predsodkov, zavisti in predvsem obeutka krivde. Ob umanjkanju posluha in razumevanja za refleksijo clovekove krize so komunisti Barca - Ivana izobeili iz literarnega kroga. V opisanih politicnih okoliscinah so bile do konca leta 1950 ukinjene vse celice demokraticnega literarnega zivljenja. Najprej so bile nacionalizirane privatne zalozbe in ustanovljene nove, ki jih je oblast lazje nadzirala, podobne »prenove« pa je bil delezen tudi revijalni tisk, pri cerner se je po letu 1948 obdrzala le revija Slovensképohl'ady, ki jo je izdajala Slovaska matica. Vse redakcije so morale posiljati tekste uradnim lektorjem, nad ideolosko integriteto tiska je bedel Drzavni zalozniski nadzor. V okviru ideoloskega boja so bile ukinjene stevilne kulturne institucije in namesto stanovskih pisateljskih organizacij (Spolok slovenskÿch spisovatel'ov in Umelecká beseda slovenská) je drzava leta 1949 ustanovila Zvezo ceskoslovaskih pisateljev s slovasko sekcijo. Pogoj za vstop v zvezo je bilo pisno soglasanje z método socrealizma, zveza paje organizirala solanje za pisatelje, natecaje, studentske izmenjave in bivanja na gradbiscih, v tovarnah, zadrugah ipd; med pisatelje so se prikradli pojmi letne ocene delà in bilancno vrednotenje ob koncu petletke. Kljub vsej politicni tendencnosti kulture ne moremo mimo dejstva, da so Slovak! na racun megalomanskih naklad in organiziranih literarnih vecerov pred mnozicami delavcev prav v socializmu postali narod, ki masovno bere. Za dokaz ne sluzi le porast stevila javnih knjiznic in podatki o izposoji, temvec tudi podatek, da so temeljna delà slovaskih in tujíh avtorjev izhajala v nakladah 50.000 in vec izvodov. Na zalost pa je kvantiteta nemalokrat prevladala nad kvaliteto.
Med deli verjetno najboljšega poznavalca slovenske dramatike in njenega prvega teoretika Tarasa Kermaunerja je mogoče najti tudi en sam dramski poskus: sodno razpravo o vrednosti avantgardistične ...poezije na primeru obtoženega pesnika Tomaža Šalamuna. Sicer gledališko zelo uporabno zvrst sodnega disputa Kermauner zanimivo razvije, zaključi pa jo s popolnoma antidramskim, antiklimaktičnim sklepom, s katerim preloži odločanje o stvari na drugi časoprostor. Natančnejši pregled besedila razkrije različne konceptualne nedoslednosti, ki jih je mogoče zajeti s pojmom paradoksa. V tekstu je bilo tako mogoče izslediti pet točk, ki bi jih bilo mogoče definirati kot paradoksne, in sicer zadevajo vsebinske kategorije, kot so bistvo umetnosti, vprašanja naroda za umetnost, umetnosti in marksizma ter življenja kot vrhovne estetske kategorije, zadnji paradoks pa je formalen, saj sodna razprava s svojim zaključkom izzveni popolnoma v prazno: ne glede na dovolj izrazito in ostro predstavitev stališč obeh protagonistov, Toživca in Branivca, se Kermauner odloči – namesto za stopnjevanje konflikta do (gledališkega) vrhunca – za razvodenitev disputa na podlagi vključitve občinstva in ugotovitve, da se slednje v vlogi porote ne more odločiti za nobeno od strani. (Raz)rešitev dileme o (nacionalni, umetniški) kvaliteti avantgardistične poezije tako preostane – vsej pirotehniki Kermaunerjeve gledališke sodne razprave navkljub – prihodnosti in literarni teoriji.