Prirojena diafragmalna kila je razmeroma pogosta nepravilnost v razvoju trebušne prepone, ki jo v več kot polovici primerov prepoznamo že pred rojstvom. Diagnozo v večini primerov postavimo ob ...rutinskem ultrazvočnem pregledu v drugem trimesečju nosečnosti, ko ugotovimo prisotnost trebušnih organov v prsnem košu. Za postavitev diagnoze zadošča ultrazvočna (UZ) preiskava, za natančnejšo oceno obsega kile, vsebine kilne vreče in prostornine posameznih pljučnih kril, ki so napovedni kazalniki poteka bolezni, pa je v pomoč magnetnoresonančno slikanje (MRI). Preostali delež neodkritih diafragmalnih kil običajno odkrijemo zgodaj po otrokovem rojstvu z rentgenskim slikanjem zaradi dihalne stiske. Majhen delež kil, ki ne povzročajo kliničnih simptomov ali znakov, odkrijemo kasneje v življenju, pogosto naključno. Pogoste ponovitve diafragmalnih kil po operaciji in številne spremljajoče bolezni zahtevajo skrbno in natančno dolgoročno spremljanje bolnikov.
Izhodišče: Smernice za obravnavo nespecifične bolečine v križu odsvetujejo rentgensko slikanje skeleta v prvih 4–6 tednih trajanja bolečine. Preobremenjenost radioloških oddelkov z neustrezno ...indiciranim slikanjem je spodbudila uvedbo konzultacije pri radiologu. V Zdravstvenem domu Ljubljana (ZDL) smo jo uvedli januarja 2013. Ponudili smo jo vsem bolnikom v starosti od 25 do 45 let, napotenim na rentgensko slikanje (rtg) hrbtenice.Metoda: Preverili smo število vseh slikanj hrbtenice v ZDL pri bolnikih med 25. in 45. letom starosti v letih 2011–2018. Primerjali smo število preiskav na leto v ZDL z dvema zunajbolnišničnima radiološkima oddelkoma v Sloveniji. Storitev konzultacije smo ocenili z vprašalnikom o neželenih dogodkih in smiselnosti storitve, ki smo ga v začetku leta 2016 poslali vsem obravnavanim bolnikom (N = 497) in njihovim napotnim zdravnikom (N = 134).Rezultati: Po uvedbi konzultacije število napotitev na rtg hrbtenice v ZDL upada. Na vprašalnik je odgovorilo 149 (30 %) bolnikov in 65 (48 %) zdravnikov. Večina (95,8 %) napotnih zdravnikov meni, da odlog ali odstop od slikanja ni povzročil zamude v diagnostičnem ali terapevtskem postopku. Prav tako jih večina (95,9 %) meni, da je taka obravnava smiselna. Bolniki so ocenili informacije kot razumljive (97,1 %), koristne (89,7 %) in nekaj novega (72,8 %).Zaključek: Konzultacija pri radiologu lahko zmanjša število nepotrebnih napotitev na rtg diagnosticiranje. Je enostavna, legitimna, strokovno upravičena, neškodljiva ter glede na ceno ugodna storitev, ki omogoča oseben prenos strokovnih izkušenj in specifičnega radiološkega znanja neposredno na bolnika. S tako radiološko prakso lahko prispevamo h krepitvi preventivnih ukrepov na primarni ravni.
Izhodišča: Sagitalna orientacija medenice je pomemben element sagitalnega ravnovesja, kvantitativno pa jo lahko opredelimo na podlagi merjenja geometrijskih parametrov medenice, in sicer naklona ...križnične končne ploskve (SS), nagiba medenice (PT) in naklona medenice (PI). V tem članku predstavljamo rezultate popolnoma samodejnega računalniško podprtega merjenja parametrov sagitalne orientacije medenice na podlagi rentgenskih slik ter testiramo hipotezo, da ni statistično pomembnih razlik med dobljenimi in referenčnimi ročnimi meritvami.Metode: Samodejno računalniško podprto merjenje parametrov sagitalne orientacije medenice temelji na najnovejših tehnologijah iz področja obdelave in analize medicinskih slik, in sicer na konvolucijskih nevronskih mrežah kot posebni obliki tehnik globokega učenja. Na podlagi teh tehnologij se v sagitalni rentgenski sliki medenice najprej samodejno določijo območja zanimanja (križnična končna ploskev ter kolčni sklepni glavi), nato pa se znotraj teh območij določijo značilne točke, in sicer anteriorni rob, središče in posteriorni rob križnične končne ploskve, na katere se kasneje prilega premica, ter središči obeh kolčnih sklepnih glav s pripadajočo sredinsko točko, ki predstavlja os medenice. Na podlagi osi medenice ter premice vzdolž križnične končne ploskve in njenega središča lahko končno izračunamo SS, PT in PI.Rezultati: Merjenje je bilo retrospektivno opravljeno na sagitalnih rentgenskih slikah medenice 38 oseb (15 moških in 23 žensk; povprečna starost 71,1 let). Statistična analiza referenčnih ročnih in samodejnih računalniško podprtih meritev parametrov sagitalne orientacije medenice je pokazala na relativno dobro ujemanje in majhno odstopanje. Za SS, PT in PI je bila povprečna absolutna razlika (standardni odklon) namreč 5,2º (3,8º), 2,2º (2,0º) in 5,1º (4,4º), korelacijski koeficient 0,73, 0,94 in 0,82 (p < 10-6), ničelna hipoteza pa je bila na podlagi parnega t-testa vedno potrjena (p > 0,05).Zaključek: Rezultati so pokazali, da ni statistično pomembnih razlik med referenčnimi ročnimi ter samodejnimi računalniško podprtimi meritvami parametrov sagitalne orientacije medenice. Poleg tega so odstopanja od referenčnih ročnih meritev znotraj ponovljivosti in zanesljivosti samega ročnega določanja teh parametrov, zato je z samodejnim računalniško podprtim merjenjem mogoče natančno določiti parametre sagitalne orientacije medenice. Vsekakor pa pregleda in potrjevanja tako izmerjenih vrednosti ne smemo popolnoma opustiti, saj so lahko odstopanja v določenih primerih precej velika, predvsem zaradi naravne biološke variabilnosti človeške anatomije ter lastnosti rentgenskega slikanja.
PDF