Prispevek se osredotoča na motiva umiranja in vic v umetnosti baročnih bratovščin na Slovenskem. Predstavlja pri- mere, značilne za bratovščine različnih titularjev, predvsem tiste, ki so se ...še posebej posvečale umirajočim in vernim dušam. Ob standardnih upodobitvah opozarja na ikonografsko zanimivejše (Tomišelj, Ljubljana Sv. Peter, Lemberg, Kranj, Ponikva itd.) in take, ki so jih napravili vidnejši umetniki (Andrej Trost, Giulio Quaglio, Francesco Robba, Jožef Holzinger idr.). Iz gradiva je razvidno, da dobi v prizorih srečne smrti sčasoma vidno vlogo personificirana Smrt (okostnjak), skušnjave (demoni) pa se reducirajo. Vice, ki variirajo po emocijah in številu očiščujočih se duš, se prilagajajo krajevni umestitvi; tu in tam so postavljene v konkretno pokrajino, večkrat neposredno pod križ na Kalvariji. Včasih so zaprte z rešetkami in asociirajo na ječo, v verige vklenjene duše pa so redke. Kompleksnejše upodobitve vic so dopolnjene z motivom priprošnje.
Pripisano: Wie der rosenkrancz ist auffkomen (96a–98a), Ain vorred in den rosenkrancz Marie (99b–103a), Hernach ist geschriben der lobsankch Marie unser lieben frawen (103a–104a), Ain guete maynung ...von dem sünder (104a–105b), Von unsern lieben frawen gepett (106a–107b), Mašne in druge molitve (109a–141b).Vezava: Brez platnic.Pisava: Gotska minuskula v enem stolpcu, ena roka.Okras: Filigran - krogla.(Katalog rokopisov; Kos-Stele 1931, str. 106.)
