Uvod: Pandemijo covid-19 povezujemo s povečanim tveganjem za posttravmatsko stresno motnjo pri zdravstvenih delavcih. Namen sistematičnega pregleda literature je prepoznati vpliv pandemije covida-19 ...na duševno zdravje v tej populaciji. Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Iskanje je potekalo od novembra 2020 do januarja 2021. Vključene so bile naslednje iskalne zbirke podatkov: Pubmed, Ebsco, Ovid in Google Scholar. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: samopodoba, strah, preventiva, medicinske sestre, zdravniki. Uporabili smo diagram PRISMA za prikaz poteka pregleda literature. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov. Rezultati: Iz celotnega iskalnega niza več tisoč člankov smo v končno analizo prenesli štirinajst člankov. Prevalenca anksioznosti med zdravstvenimi delavci je 12,3–35,6 %. Zdravstveni delavci moškega spola so imeli bistveno blažje simptome tesnobe kot ženske. Stopnja tesnobe je bila višja v zdravstveni negi, vendar so bili pri moških manj izraziti simptomi tesnobe kot pri ženskah. Diskusija in zaključek: Pandemija covid-19 je povzročila duševne obremenitve zdravstvenih delavcev. Za obvladovanje duševnega zdravja pri medicinskih sestrah in zdravnikih je treba vključiti preventivne psihoedukativne ukrepe, kot sta briefing in teambuilding.
Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, kako se glede na določene kazalce zdravljenja (s poudarkom na ravni samospoštovanja) med seboj razlikujejo od alkohola odvisni pacienti v zgodnji in v ...kasnejši časovni fazi zdravljenja. V prvo skupino (zgodnja faza zdravljenja) so bili vključeni bolniki, ki so se hospitalno zdravili na Enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola (n = 48) ljubljanske Psihiatrične klinike od marca 2002 do aprila 2002. V drugi skupini (kasnejša faza zdravljenja) so bili pacienti, ki so bili vsaj eno leto vključeni v Klube zdravljenih alkoholikov (n = 52). Oceno koristnosti določenih elementov programa je podalo tudi strokovno osebje iz omenjene enote (n = 14). Uporabljen je bil vprašalnik s 26 vprašanji, ki so obsegala naslednja področja: demografska vprašanja, Rosenbergovo skalo samospoštovanja in Likertove lestvice za ocenjevanje drugih odvisnih spremenljivk (psihosocialni status pacientov, odnos osebja do pacientov, program zdravljenja in kakovost bivanja v ustanovi). Rezultati so pokazali, da se raven samospoštovanja povezuje z vsemi pomembnimi medosebnimi odnosi pacientov in da je raven samospoštovanja v skupini pacientov v kasnejši fazi zdravljenja pomembno višja. Ti pacienti so pomembno bolj zadovoljni s svojimi medosebnimi odnosi in z odnosi osebja do sebe v času preteklega hospitalnega zdravljenja. Rezultati tudi kažejo, da je strokovno osebje nagnjeno k temu, da posamezne elemente programa podcenjuje glede koristnosti za psihosocialno funkcioniranje pacientov.
