Gledališče čutov: nagovora Vargas, Enrique; Jenič, Barbara Pia; Toporišič, Tomaž
Amfiteater,
12/2021, Letnik:
9, Številka:
2021-2
Journal Article
Odprti dostop
Kaj se nam zgodi, ko doživljamo gledališče čutov?
Zakaj potrebujemo igro? Zakaj je senzorialno gledališče danes pomembno?
Zaradi kakšnega čudnega razloga se ljudje radi igramo, da se v temi ...izgubljamo in
znova najdemo?
Z vami bi rad delil, kaj mi pomeni gledališče čutov, vse odkar sem se med svojo otroško
igro zavedel, kako se izumljam in ga izumljam, ko sem si zamišljal prepovedane labirinte
v kolumbijskih kavnih nasadih, pa do danes, ko si pri svojih osemdesetih želim, da bi to
vednost telesa lahko predal naprej.
Jasno je, da obstajajo prvobitna in vzporedna védenja, ki so se razvila skozi čas, v vseh
kulturah; miti, praznovanja, domišljija, poezija, moč simbolov … so različno odzvanjali
glede na različne zgodovinske okoliščine.
Vse to, da bi se skupaj vprašali: Kaj danes zmore senzorialno gledališče?
Ta esej trdi, da se moramo za pravilno razumevanje estetskega in kognitivnega potenciala
vonja ozreti izven zahodne tradicije, v tiste tradicije, kjer moč vonja ne nosi vse prtljage
in vseh ...diskvalifikacij, ki so jih zanj naredili Kant, Freud in celo Proust. Kot primer lahko
navedemo indijsko parfumerijo, kitajsko kadilno uro in japonski kadilni obred, znan kot
kōdō, ki vključuje "poslušanje kadila" (ko wo kiku). Ta esej si prizadeva tudi za povrnitev
prvotnega pomena izraza "estetski", ki ga je Baumgarten opredelil kot znanost o
razumevanju "enotnosti v mnoštvu čutnih lastnosti".
Članek obravnava liminalno naravo uporabe različnih čutov v sodobnih uprizoritvenih
umetnostih. Njegovo izhodišče so naslednje misli: med umetniškimi dogodki poteka
performativno dejanje, ki ...preoblikuje izvajalce in občinstvo, ter izmenjava vlog med »odrom«
in »dvorano«, bodisi v smislu spektakla Augusta Boala bodisi uničenja četrte stene in
posebne »avtopoetične povratne zanke« (Erika Fischer-Lichte). Naš cilj je ponovno premisliti
in preučiti vlogo čutnega jezika kot enega od redko uporabljenih, a zelo učinkovitih orodij
performativnih revolucij 20. in 21. stoletja. Te revolucije so se začele s futuristi, nadaljevale
s taktilnimi in čutnimi performansi ter pristopi Marine Abramović in Yoko Ono ter dosegle
vrhunec z Enriquejem Vargasom in njegovim senzorialnim gledališčem v različnih fazah.
Poskušali bomo odgovoriti na naslednji vprašanji: Kako se lahko dotikamo in vonjamo ...
v performativnih dejanjih? Kakšne vrste liminalitet proizvaja senzorično dejanje v sodobni
uprizoritvi?
PDF